Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L  M   N   O   P  Q  R   S   T   U  V   W  X  Y  Z  


Entitetni odnos  (citiranje)

Podatki so praviloma lahko strnjeni v tako imenovane »entitete«. Pri tem gre za razrede podatkov, ki vsakič izkazujejo določeno vrsto in število posebnih značilnosti. Tako lahko na primer mesta Trento, Innsbruck in Luzern tvorijo razred »kraji«, ki mu pripadajo značilnosti »krajevno ime«, »dolžinska stopinja«, »širinska stopinja«, »država« in »število prebivalcev«. Posamezni člani takega razreda se razlikujejo po različnih značilnih vrednostih, ki tvorijo razred.
V relacijski zbirki podatkov so entitete na idealni način shranjene vsaka v svojo preglednico, pri čemer vsak stolpec v preglednici vključuje vrednosti vsakokratne specifične značilnosti. Vrstice v preglednici vsebujejo posamezne člane podatkovnega razreda (entitete), ki se med seboj razlikujejo po značilnih vrednostih. V večini primerov – in tako tudi pri VerbiAlpini – predstavlja relacijska zbirka podatkov nabor različnih entitet (in torej preglednic), med katerimi obstajajo logični odnosi. Tako bi bila recimo entiteta »informator«, ki je definirana z značilnostmi »starost«, »spol«, »kraj rojstva« in »kraj bivanja«, logično povezana z entiteto »kraji« tako, da bi imeli značilnosti »kraj rojstva« in »kraj bivanja« ustreznici v entiteti »kraji«. Odnosi med člani teh dveh entitet sledijo iz ujemanj vrednosti ene ali več vsakokratnih entitet, ki so po svojem bistvu skladne. V danem primeru bi lahko teoretično prišlo do dodelitve iz identičnih značilnih vrednosti »kraj rojstva« in »krajevno ime«, s čimer bi nekemu informatorju posredno lahko dodelili geokoordinate njegovega rojstnega kraja. Zlahka vidimo, da lahko v tem primeru pride do težav zaradi homonimov. Da bi jih preprečili, je v navadi, da uporabljamo cela števila kot identifikatorje (»ID«), ki enoumno označujejo člane iste entitete.
Skicirani sistem entitet in njihovih logičnih povezav se imenuje entitetni odnos (entity relationship). Zaloga podatkov v relacijski zbirki podatkov je brez razlage odvisnosti, ki obstajajo v njej, le težko razumljiva in uporabna. Po navadi je preslikava entitetnih odnosov predstavljena v obliki grafične sheme.
Entitetni odnos je med cikličnimi razvojnimi fazami VerbeAlpine (gl. Spremljanje različic) podvržen nenehnemu prilagajanju in s tem spremembam. Vsaki arhivirani različici VerbeAlpine je v obliki entitetnoodnosnega diagrama ### dodan model entitetnega odnosa različice zbirke podatkov, ki je vsakokrat znova vzet za osnovo; diagram je izdelan s programom yEd in shranjen kot GraphML- in PDF-Dokument. Naslednja grafika temelji na entitetah in povezavah zbirke podatkov VA_XXX v aktualnem stanju (20. 3. 2015), vendar pa je ne odslikava povsem in jo je treba razumeti le kot ponazarjalni primer: ###





(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Etimologija  (citiranje)

Razkrivanje jezikovnih plasti, stratigrafija, predvideva etimologizacijo. Etimološki komentar izhaja vsakič iz osnovnega tipa in sledi trem ciljem:
– določitev izvornega jezika leksemske osnove;
– utemeljitev občutka pripadnosti vseh tipov, ki so združeni pod osnovni tip; za to so odločilni pravila zgodovinske fonetike in semantična verjetnost konceptnih odnosov, ki tvorijo osnovo;
– rekonstrukcija poti izposoje, če je osnovni tip razširjen na več jezikovnih področjih; kakor hitro se jezik etimona na eni strani ne ujema z jezikom informatorjev na drugi strani, je samodejno ugotovljen jezikovni stik.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Etnolingvistična podobnost  (citiranje)

Z etnolingvističnega stališča tega projekta tvorijo osnovni tipi temelj večjezičnega alpskega prostora. V smislu sintetične predstavitve sta predvideni dve različni kvantitativni funkciji kartiranja.
  1. Najprej so zelo pomembne alpske besede; v celoti tvorijo tako rekoč fiktivni idealni tip, ki se mu bolj ali manj približujejo posamezni krajevni govori. Temu ustreza kartiranje stopnjevite podobnosti, ki jo navdihuje predstavitev champ gradient de la gasconité v ALG 6.
  2. Nato je po zgledu ASD kartirana relativna podobnost vseh zapisovalnih krajev med seboj, s tem ko so ugotovljeni in prikazani skupni osnovni tipi poljubnega zapisovalnega kraja in tisti poljubnega drugega kraja kot referenčne točke.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst