Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L  M   N   O   P  Q  R   S   T   U  V   W  X  Y  Z  


Kartografija  (citiranje)

Kartografija je morda ne povsem nesporen, pa vendar zelo zanesljiv postopek jezikovne geografije, saj služi enako dokumentiranju kot tudi vizualizaciji prostorskih odnosov (prim. prispevke v Lameli 2010). Običajni postopki se jasno ločijo po jedrnatosti; pri tako imenovanih »analitičnih« kartah so prikazane jezikovne (delne) izjave, tako da je v ospredju predvsem dokumentacija, razkrivanje dejanskih prostorskih odnosov med dokumentiranimi oblikami pa je prepuščeno bralcu. Pri tako imenovanih kartah s točkovnimi simboli pa so s »sintetičnimi« dodelitvami simbolov neposredno izraženi prostorski odnosi med posameznimi izjavljalnimi vidiki. Kvantitativne odnose se da izraziti le tako. Spletno kartiranje kombinira oba postopka, ker na prvi pogled sicer kaže »sintetične« karte, na drugi pogled – po kliku na simbol – pa omogoča dostop do (delne) izjave.
Hevristični potencial kartografije je dokajšen; zato je uporabniku VerbeAlpine dana možnost, da na sinoptičnih kartah kombinira in kopiči različne podatkovne razrede iz ene kategorije (npr. več osnovnih tipov) ali iz različnih kategorij (npr. zunajjezikovne in jezikovne podatke).
Poleg eksaktno georeferenciranega referenčnega rastra občinskih mej je (od različice 16/1) predstavljen navidezno georeferencirani raster v satasti obliki, ki sicer prikazuje približen medsebojni položaj občin, hkrati pa vsakemu področju občine dodeljuje idealizirano ploskev vsakokrat enake oblike in velikosti.

S tem se ponujata alternativna postopka kartiranja, ki imata prednosti in slabosti in zaradi likovnih možnosti ponujata tudi določen sugestivni potencial: topografska predstavitev zaradi natančnosti daje boljši vpogled v konkretno prostorskost s pogosto zelo posebnimi profili zemljišča, posameznimi prehodi, poteki dolin, nedostopnimi dolinskimi konci itd. Satasti zemljevid pa omogoča abstrahirano vizualizacijo podatkov, ker izenačuje velikosti občinskih ploskev in tudi poselitvenogeografska kopičenja oz. razpršitve. To je še posebej koristno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost ploskve pri zaznavanju nehote povzroči vtis kvantitativne pomembnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran Zunajjezikovni kontekst



Kodna stran  (citiranje)

VerbaAlpina združuje podatke iz različnih vrst virov: podatke iz natisnjenih jezikovnih atlasov in slovarjev, ki jih je najprej treba še digitalizirati, pa tudi že elektronsko dosegljive podatke iz vrste partnerskih projektov. Vsak od teh različnih virov uporablja za transkribiranje bolj ali manj individualne sisteme. Da bi dosegli nujno poenotenje, so potrebni seznami, v katerih je določeno, kateri pisni znak v transkripcijskem sistemu enega vira ustreza konkretnemu znaku v transkripcijskem sistemu drugega vira. V glavnem gre za to, da bi različne transkripcijske sisteme preslikali v mednarodno fonetično abecedo (IPA), ki v VerbiAlpini deluje kot referenčna transkripcija. Za pretvarjanje transkripcijskega sistema, specifičnega za vir, v sistem IPA je treba oblikovati popoln seznam v obliki preglednice z ustreznicami pisnih znakov. Taka preglednica se imenuje kodna stran. Sledi izvleček iz osnovne kodne strani za pretvorbo transkripcijskega sistema AIS v sistem IPA. Ta kodna stran obsega 4500 vrstic/povezav.



Stolpec ‚BETA‘ vsebuje znake, uporabljene v AIS, prepisane po načelih sistema Betacode, stolpec ‚IPA‘ ustrezne znake iz mednarodne fonetične abecede (IPA) in stolpec ‚HEX‘ številsko vrednost ali številske vrednosti unikodne preglednice, ki ustrezajo vsakokratnemu znaku IPA.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Informacijska tehnologija



Koncept  (citiranje)

Območje konceptov (ali onomaziologija) je večvrstno; določene so tri tematske domene:
– tradicionalni vsakdanji svet,
– naravno okolje,
– moderni vsakdanji svet,
ki pa za organizacijo podatkov niso pomembne. Na ravni podatkovne zbirke pa so pomembna specifična konceptualna polja, npr. življenje na planini in planinsko pašništvo v tradicionalnem vsakdanjem svetu.
Med koncepti na različnih hierarhičnih ravninah obstajajo zelo strogi
(1) inkluzijski odnosi
tako, da vsaka definicija podrejenega pojma vsebuje definicijo svojega nadrejenega pojma in jo specificira:
  • nadrejeni pojem: STAVBA
  • podrejeni pojem 1. ravni: STAN, HLEV, KLET ZA SIR itd.
  • podrejeni pojem 2. ravni: KAMNIT STAN, LESEN STAN, LESEN STAN S KAMNITIM PODZIDJEM
Medtem ko je vsak stan itd. tudi stavba, pa seveda ne velja obratno. Vsakokratni inkludirani koncept je bolj abstrakten in v tem smislu pri predstavitvi v obliki drevesnega grafa nadrejen.
Med hierarhično izenačenimi koncepti na eni in isti ravni pa zato obstajajo
(2) ekskluzijski odnosi.
Stan ni niti hlev niti klet za sir.
Čisto drugačna pa je hierarhija, ki se pokaže, ko dopolnjujoči se koncepti tvorijo komplekseno povezavo funkcij, ki jo je prav tako treba razumeti kot koncept. Tu govorimo o
(3) odnosih med delom in celoto.
K obsežnemu konceptu PLANINA (kot celota) spadajo različni razdelki, ZEMLJIŠČE, ŽIVINA, STAVBA, OSEBE in DEJAVNOSTI, posebej še MLEČNA PREDELAVA (deli). Odnosi med delom in celoto so po eni strani hierarhični (tako kot inkluzijski odnosi), po drugi strani pa ravno ne temeljijo na inkluziji, kot je definirana, temveč na ekskluziji. Drevesni grafi za njihovo predstavitev niso ustrezni. Za zgled je treba primerjati shemo za pojmovno razdelitev polja ŽIVLJENJE NA PLANINI.





Na področju oddelkov so spet prepoznavni celota in njeni sestavni deli. Tako spadajo k IZDELOVANJU SIRA (celota) različne DEJAVNOSTI, POSTOPKI, PRIPRAVE, POSODE, OSEBE in STAVBE (deli).





Skicirani odnosi med koncepti se zrcalijo v pomenu njihovih jezikovnih pomenov (semantika) in ne nazadnje tudi v pomenskih spremembah: pomeni podrejenih pojmov (hiponimija) se lahko prenesejo na nadrejene pojme (hiperonime) ali obratno; prav tako lahko pride do prenosov pomenov med pojmi, ki se med seboj izključujejo, vendar pa spadajo skupaj (metonimija), ali do odnosov med delom in celoto (meronimija). Za primer lahko služijo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.





----------------------------------------------------------
Razdelek Predelava mleka
IZDELKI in dejavnosti/procesi
(dopolniti je treba: posoda za izdelke in priprave za dejavnosti, stavbe in osebe)

mlesti
MLEKO
precejati

posneti

PLAST MAŠČOBE/
SMETANA

stepati

TRDNA SNOV/ TEKOČINA
MASLO

POSNETO MLEKO

SREDSTVO ZA SIRJENJE/
MLEČNA KISLINA

segreti

dati kisati

SESIRJENO MLEKO

ožeti
((Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

NEMASTNI SIR
uskladiščiti



segreti SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

dati kisati

SESIRJENA MASA

ožeti
((1. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

MASTNI SIR
uskladiščiti


>>>>>> ((TEKOČINA)) SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

((2. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
(soliti)

SIR IZ SIROTKE
uskladiščiti



(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Kontinuiteta  (citiranje)

Vprašanje tradicijske kontinuitete je pri rekonstrukciji večjezičnih komunikacijskih prostorov osrednjega pomena; v smislu ravnanja s podatki mora biti obravnavano interdisciplinarno. Celo z združenimi močmi več strok je komajda mogoče pričakovati odgovore glede predrimskih substratov alpskega prostora. Veliko boljši je izhodiščni položaj v povezavi na romanski substrat zdaj že nemško- in slovenskojezičnih delnih področij. Jezikovna sprememba od romanskega k nemškemu je skorajda zgodovinska stalnica, ki se jo da v Graubündnu opazovati celo v trenutni sodobnosti. #Karta faz germanizacije celotnega alpskega območja?# Proces se je začel že z razpadom rimske infrastrukture (leta 476); obdobje, ki je sledilo takoj zatem, je za jezikovno zgodovino izjemno zanimivo; pisno je sicer dokumentirano skrajno skopo, tako da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi zgodovinskimi strokami, posebej z arheologijo. Tu zijajo sicer še velike raziskovalne vrzeli, vendar pa čakajo na obdelavo arheološki in imenoslovni viri (6.–8. stoletje) južne Zgornje Bavarske, salzburškega prostora in doline Inna na Tirolskem (Weindauer 2014). Potemtakem lahko izključimo »daljšo, temeljno poselitveno prekinitev med rimskim in bajuvarskim časom«, saj vse govori za »tekoči prehod poselitvenih struktur od pozne antike do zgodnjega srednjega veka« (Weindauer 2014, 248). Kljub temu pa obstaja glede na empirične izsledke stopenjska razlika med imenovanimi področji: »Kar velja glede povezave poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških najdišč za zgornjebavarski predalpski prostor pretežno teoretično {...}, se da na avstrijskih področjih potrditi z dokazi. Zgodnjesrednjeveške ustanovitve naselij v 6. stoletju so usmerjene skoraj izključno na poznorimsko infrastrukturo oz. – če še obstaja – na romansko poselitveno strukturo.« (Weindauer 2014, 257)

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika