Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P  Q  R   S   T   U   V   W  X  Y  Z  


Sinoptična karta  (citiranje)

Ta funkcija omogoča uporabniku, da po svojih interesih izbere obstoječe posamezne karte in jih združi na sinoptične kombinacijske krate. Tako je mogoče vidno ponazoriti področja razširjenosti poljubnih in povezanih jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti. Hkrati obstaja možnost, da te sinoptične karte ohranimo s stopnjo povečave, če naj bo dokumentiran lokalni kontekst, npr. Karwendel ali okcitansko-frankoprovansalsko-piemontski narečni kontinuum Zahodnih Alp Zahodnih Alp.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Sodelovanje  (citiranje)

Sodelovanje z drugimi projekti je za zamisel VerbeAlpine temeljno; kaže se v številnih kooperacijskih sporazumih s projektnimi partnerji. Uresničevanje sodelovanja pa dejansko ni vedno preprosto; ovirajo ga praktični, tj. predvsem informacijskotehnični in s tem povezani podatkovnopravni problemi, ob robu pa malce tudi ideološki zadržki do odprtokodne usmerjenosti. Vsako sodelovanje je osnovano na formalnem sporazumu, ki partnerjem VerbeAlpine (PVA) zagotavlja ekskluzivno uporabno podatkovno zbirko za prenašanje navzgor (upload). Vsaka partnerska podatkovna zbirka je na razpolago za prenašanje navzdol (download) vsem partnerjem. Vendar pa sodelovanje seveda ne ostaja omejeno le na izmenjavo podatkov; nasprotno: vsi partnerji so povabljeni (in pozvani), da uporabljajo vsa področja funkcionalnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja



Spremljanje različic  (citiranje)

VerbaAlpina je sestavljena iz tehle modulov:

– VA_DB: zaloga podatkov v projektni zbirki podatkov (va_xxx) v obliki MySQL
– VA_WEB: programska koda spletnega vmesnika projektnega portala www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de s pripadajočo podatkovno zbirko v programu Wordpress (va_wp)
– VA_MT: medijske datoteke (fotografije, filmi, besedilni in tonski dokumenti, ki se nahajajo v medijski knjižnici spletnega vmesnika)

Vsi trije moduli tvorijo konsistentno celoto z vzajemnimi povezavami in odvisnostmi in jih zato ni mogoče ločiti enega od drugega. Med potekom projekta je v rednih časovnih presledkih vsakokratni aktualni status modulov VA_DB in VA_WEB v obliki elektronske kopije simultano tako rekoč »zamrznjen«. Te, zamrznjene kopije dobijo številke različice po shemi koledarsko leto/tekoča številka (npr. 15/1). Vsakokrat produktivna različica VerbeAlpine dobi oznako XXX.

Izdelovanje kopij medijskih datotek VerbeAlpine (VA_MT) odklanjamo zaradi običajno ogromnih velikosti medijskih datotek. Zato med potekom izdelovanja različic ne izdelujemo kopij tega modula. Ko so kake sestavine tam odložene, jih ni mogoče odstraniti iz mediateke VerbeAlpine, dokler je z njimi povezana vsaj ena različica VerbeAlpine.

Na projektnem portalu obstaja možnost preklapljanja med vsakokrat »produktivnimi« različicami VerbeAlpine, ki so podvržene stalnim spremembam, in arhiviranimi, »zamrznjenimi«. Na istem portalu je z ustreznim barvanjem ozadja oz. določenih sprožitvenih elementov prikazano, ali se nahajamo v produktivni ali v arhivirani različici VerbeAlpine. Navajati je mogoče *izključno* arhivirane različice VerbeAlpine.


Naslovne slike starejših verzij VerbaAlpina

15/1

15/2

16/1

16/2

17/1

17/2

18/1

18/2

19/1

19/2



(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Stratigrafija  (citiranje)

Alpe so od prazgodovine področje raznovrstnih jezikovnih stikov, ki izvirajo iz zelo različnih konstelacij plasti (prim. Krefeld 2003). Načelno označujemo jezike, ki so na kakem področju v stiku, ker je tam več ali manj dvojezičnih govorcev ali celo skupnosti govorcev, kot adstrate. Če je en osnovni tip razširjen le na določenem področju, torej recimo v Alpah, in se v zadevnih jezikovnih družinah sicer ne pojavlja, smer izposoje in izvorni jezik pogosto nista enoumna (prim. osnovni tip rom. baita / nem. Beiz, Beisl).
Če se izvorni jezik izposojene sestavine na področju razširjenosti ali na delu tega področja ne govori več, razlikujemo dve konstelaciji: v primeru substrata se je izvorni (substratni) jezik govoril na področju razširjenosti, preden je bila tradicijska kontinuiteta prekinjena in je prevladal uveljavljeni jezik; romanščina je substratni jezik celotnega nemško in slovensko govorečega alpskega področja. Substratne besede sicer predpostavljajo menjavo jezika, kljub temu pa se pogosto odlikujejo z izredno regionalno ali lokalno kontinuiteto.
Pri superstratu velja izvorni jezik v določenem časovnem prostoru na področju razširjenosti, ne da bi se tam trajno uveljavil. Tako so obstajali v delih alpskega prostora z romanskimi jeziki po razpadu rimske infrastrukture občasno germanski superstrati (gotščina, langobardščina), v Sloveniji pa je imela to vlogo v habsburškem času nemščina.
Med tremi jezikovnimi družinami so se pokazali trije povsem različni scenariji. Glede na pomen jezikovnega stika za zgodovino jezikovnega prostora je pomembna predvsem kronologija izposoje: ali gre recimo pri romanizmih v germanskem in slovanskem jezikovnem prostoru za substratne besede z regionalno tradicijsko kontinuiteto od antike ali za mlajše adstratne prevzeme? Isto vprašanje velja mutatis mutandis za germanizme v romanskem in za slavizme v nemškem jezikovnem prostoru.





Izposojenke so zanesljiv pokazatelj zgodovinskih akulturacijskih procesov; zato je primerna kvantitativna predstavitev, ki dopušča prostorsko natančno določiti relativno pogostnost izpričanih izposojenk.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika