Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Objavljanje  (citiranje)

Sestavina VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, neodvisno od založbe. Kar se imenuje objava, ni vedno tudi že OBJAVLJANJE. Tako tradicionalni medij tiska zdaj povzroča že čisto nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki naj bi ji bile zaradi subvencioniranja raziskav z javnimi sredstvi dane na kar najširši način in ki bi ji lahko bile z uporabo novih medijev posredovane tudi prav zlahka. V znanostih običajne papirne naklade 200 ali 300 izvodov ne ustvarjajo inkluzivne 'javnosti', ampak ekskluzivno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je bilo v preteklih letih mogoče opažati usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezen dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tokovi, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.
Bistveno pa se je spremenil tudi pojem objave. Strogo vzeto je že dokumentiranje podatkov na internetu oblika objavljanja. Poleg tega se VerbaAlpina razume tudi kot orodje za objavljanje besedil, ki so v zvezi s projektom. Za to so v glavnem predvideni trije formati:
  1. Teoretično in metodološko osrednji pojmi in problemi so na zgoščen način zbrani pod zavihkom Metodologija.
  2. Izčrpnejše analitične raziskave rezultatov projekta ali teoretične oz. metodološke diskusije so lahko na razpolago pod zavihkom Projektne publikacije.
  3. Komentarji k posameznim jezikovnim tipom se odprejo v legendi h karti z gumbom 'i'; tam jih zlahka vzpostavijo sodelavci projekta ali zunanji sodelavci.


Prek legende dostopna funkcija komentiranja


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja



Objavljanje  (citiranje)

Sestavni del VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, brez sodelovanja založb. Kajti ni vse, kar se imenuje objava, tudi namenjeno objavi. Tako tradicionalni tiskani medij danes deluje kot popolno nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki bi ji morale biti zaradi raziskovalnih spodbud z javnimi sredstvi v kar se da veliki meri dane na razpolago in ki jih je z uporabo novih medijev možno tudi zlahka posredovati. Navadne papirne naklade od 200 do 300 izvodov ne vključujejo »javnosti«, ampak izključno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je v preteklih letih mogoče opazovati celo usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezni dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tendencami, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Obzorje vednosti  (citiranje)

Ta portal informira v treh različnih razsežnostih:
(1) o zunajjezikovni resničnosti (»stvareh«),
(2) o konceptih ali vsebinskih kategorijah, ki niso vezane na posamezne jezike ali narečja,
(3) o jezikovnih izrazih raziskovanih jezikov in narečij.
Ločena obravnava (2) in (3) je temelj, saj relevantni koncepti nikakor niso vedno zastopani (»leksikalizirani«) s specifičnimi oznakami na celotnem raziskovalnem področju; tako recimo na obsežnih področjih bavarskega področja ni poimenovanja za tako imenovani skutni sir, izdelan iz sirotke (prim. alemansko Ziger, italijansko ricotta, francosko sérac), medtem ko npr. za svežo, še neoblikovano sirno maso (bavarsko Topfen, nemško Quark) v romanskih narečjih pogosto ni poimenovanja in ga tudi standardna italijanščina ne pozna. Odnos med (1) na eni strani ter (2) in (3) na drugi je kdaj celo bolj problematičen, kot je videti na prvi pogled; tako včasih najdemo jezikovne izraze z nejasnim pomenskim statusom, ker iz zapisov ne izhaja, ali gre za oznake konceptov ali pa morda vendarle za poimenovanja stvari. Tako je npr. v primeru, ko govorec celotno planino, recimo tisto, ki jo uporablja sam, imenuje z eno samo generično besedo kot munt (dobesedno) ‘gora, hrib’ ali pa kot pastüra ‘pašnik’.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst



Onomaziološka razdelitev  (citiranje)

Da bi koncepte razporedili v funkcionalne kategorije, so razdeljeni na proizvode, postopke, osebe, priprave in posode. Označeni so lahko takole:

Proizvodi
Ti so v najširšem pomenu sestavine produkta, tj., v to skupino je mogoče zajeti tudi mleko. Tako so na primer smetana, pinjenec in tudi ostanki kot sirotka prav tako proizvod, iz katerega spet nastajajo drugi proizvodi.

Postopki
S postopki iz enega proizvoda nastajajo drugi (npr. sirotka > sir iz sirotke).

Osebe

Večinoma so osebe udeležene pri postopkih, npr. planšar.

Priprave

Osebe uporabljajo priprave, da bi v postopku predelale proizvode. Priprave so uporabljene zato, da bi proizvod spravili iz enega stanja v drugo (npr. strjeno mleko zdrobili s pomočjo sirarske harfe). Pri uporabi priprave je vedno udeležena tudi neka oblika energije, npr. moč mišic ali električna energija. Ločnica nasproti posodi ni vedno jasna. Posoda, ki je predvidena za zorenje ali s katero se tekočina zaradi težnosti izloči iz kakega proizvoda, npr. iz sirne mase, potemtakem prav tako predstavlja pripravo. Podobno je z različnimi oblikami pinj za maslo. Sicer je v njih smetana, vendar pa niso namenjene za shranjevanje smetane, ampak za postopek, s katerim se smetana loči na surovo maslo in pinjenec.

Posode

Uporabljajo se le za shranjevanje proizvoda ali za njegov transport. Najboljše merilo za razlikovanje nasproti pripravi je to, da posoda v tem pogledu ne igra nobene vloge pri procesu, med katerim se proizvod spremeni.





(auct. Markus Kunzmann – trad. Peter Weiss)



Onomaziološki okvir  (citiranje)





(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Opis konceptov  (citiranje)

Koncepti so zajeti v preglednici KONCEPTI podatkovne zbirke na nemškem primeru, kot sledi:
če za koncept obstaja leksikalizirani pomen, se koncept vnese v polje ‘Name_D’ zbirke podatkov. Če ni leksikalizacije, ostaja to polje prazno. Neodvisno od tega je v polju ‘Beschreibung_D’ koncept specificiran oz. definiran natančneje. To se zgodi po ustaljenem postopku, ki je prikazan ob primeru koncepta ‘MILCHKANNE’(ID_Konzept 610). Pravkar imenovani koncept je označen s specifičnim leksemom, zato je MILCHKANNE vneseno v ‘Name_D’. Opis predvideva tákole hierarhično zaporedje: priprava, namen, material, morebiti oblika. Glede na koncept iz tega nastane pomen: POSODA, ZA SHRANJEVANJE MLEKA, IZ KOVINE. Če je mogoče ali potebno, naj bi naprej sledili temle dodatnim pravilom: številke od 1 do 10 naj se izpišejo, za opis postopka, dejanja itd. se lahko uporabi ‘za + glagolnik’ (posamostaljeni glagol) ali ‘za + samostalnik’. Ravnanje po tem vzorcu omogoča analogne prevode, tvorjenje jezikovno neodvisnih kategorij na različnih ravneh abstrakcije (-> POSODE ->POSODE ZA SHRANJEVANJE -> POSODE IZ KOVINE itd.), avtomatizirane korekture oz. spremembe in razvidno iskanje. Vsi koncepti so tako zajeti v nemščini, italijanščini, francoščini, slovenščini in retoromanščini.


(auct. Giorgia Grimaldi | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Oznaka  (citiranje)

Z »oznako« razume VerbaAlpina idealizirano stopnjo zapisane, izgovorjene ali mišljene besede, ki poimenuje enega ali več konceptov in – če je le mogoče – referira na konkretne strani. Namesto ene same besede lahko prevzame to funkcijo tudi posebno zaporedje več besed (tako imenovana večbesedna leksikologija). Glede na kategorijo ‚koncept‘ se pokaže, če govorimo kot informatiki, tako imenovani odnos m : n. Večpomenska oznaka lahko poimenuje več konceptov, obratno pa lahko koncept poimenujemo z velikim številom sopomenskih oznak.







(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika