Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Jezikovne družine v alpskem prostoru  (citiranje)

Na ozemlju Alpske konvencije in s tem na raziskovalnem področju VerbeAlpine se tradicionalno govorijo jeziki treh jezikovnih družin. Vse tri so predstavljene z narečnimi kontinuumi, katerih razčlenjenost je odvisna, kot je znano, tudi od razsežnosti prostora, na katerem so razširjene. Razdrobljenost romanskega področja je močnejša kot razdrobljenost romanskega in ta spet močnejša kot slovanskega; o narečnih razmerah informirajo ustrezni jezikovni atlasi, katerih raziskovalne točke so povezane v obsežno večjezično mrežo. Na ravni nadrejenih nacionalnih jezikov oz. regionalno implementiranih jezikov manjšin pa je nadalje razčlenjen le romanski alpski svet (Romania alpina). Kajti poleg francoščine in italijanščine je tu po merilih političnega priznanja v Švici in v Italiji treba navesti okcitanščino, frankoprovalsanščino) ali arpitanščino, ki postaja politično uradna, retoromanščino, dolomitsko ladinščino in furlanščino. Vendar pa slovanski (Slavia alpina) in germanski alpski svet (Germania alpina) s slovenščino in nemščino poznata vsak po le en standardni jezik. Kar se tiče pluricentrične nemščine, pa je seveda treba vsaj za Švico, Nemčijo in Avstrijo razlikovati sobivajoče nacionalne standardne različke.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Jezikovni atlasi v alpskem prostoru  (citiranje)

Od zahoda proti vzhodu je alpska narečna pokrajina dokumentirana s temile atlasi, ki deloma še niso dokončani:
  • romanski alpski svet: ALF, AIS, ALI, ALP, ALJA, ALEPO, CLAPie, APV, ALAVAL, ALD-I, ALD-II, ASLEF;
  • germanski alpski svet: SDS, VALTS, BSA, SONT, TSA, SAÖ;
  • slovanski alpski svet: SLA.


(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Jezikovni stik  (citiranje)

Pri jezikovnem stiku, h kateremu spada tudi stik različkov, razlikujemo dva v osnovi različna tipa, pač glede na to, ali gre – na ravni jezikovnega sistema – za trdne, od govorca neodvisne integrate (»izposojenke«) ali za – na ravni govorca – individualne pojave. Slednji se spet lahko uporabljajo stalno ali pa priložnostno, kar so tako imenovani preklopi (switchings). Ta pridržek je treba tudi pri interpretaciji starejšega gradiva iz atlasov upoštevati vedno takrat, ko informator prispeva obliko, ki je blizu standardni, ali na dvojezičnih področjih obliko vsakokratnega drugega jezika. Teoretično temeljna razlika je ob upoštevanju jezikovnih podatkov bolj ali manj verjetna, vendar pa nikoli povsem jasna. Tu zagotavlja zanesljive informacije le večje število informatorjev, ki postaja z družbenimi mediji (social media) čisto realna možnost.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika