Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Semantika  (citiranje)

Digitalno strukturiranje podatkov ('Stopnja digitalizacije D 3') dovoljuje diferencirano semantično analizo zajetih jezikovnih izrazov, kajti sinonimijo, polisemijo in homonimijo se da s povezavo 'oznak' s 'koncepti' v obliki tako imenovanih odnosov n:m upodobiti takole:



Grafika: Stephan Lücke

V luči konceptnih relacij, ki tu prihajajo na dan, se da skicirati sinhroni semantični profil vsakega večpomenskega izraza; najpomembnejše značilnosti polisemije so tele.

Taksonomna polisemija nastopa, če izraz označuje tako medsebojno nadrejene kot tudi podrejene koncepte.
Meronimna polisemija nastopa, če izraz označuje tako kompleksne sklope stvari ('celoto') kot tudi sestavine teh sklopov ('dele'); tako je PLANINA, ki je za kmete pomemben del gore, pogosto označena kot 'gora': prim. karta koncepta PLANINA

Meronimna oznaka koncepta PLANINA kot del gore zaradi prenosa oznake celote

Morfoleksični tip montagna 'gora' (roa. fem.) (16 zapisov)
Morfoleksični tip monte (roa. m.) (67 zapisov)

Po drugi strani pa je lahko PLANINA kot gospodarska celota (z vsem, kar spada k njej) označena z izrazi, ki pravzaprav predstavljajo le sestavine planšarstva: pri

Meronimna oznaka koncepta PLANINA kot celote s prenosom oznake sestavin
Morfoleksični tip cascina 'planšarska koča' (roa. fem.) (1 zapis)
Morfoleksični tip casera 'planšarska koča' (roa. fem.) (1 zapis)
Morfoleksični tip cjampei 'polja' (roa. m.) (2 zapisa)
Morfoleksični tip pascol 'pašnik' (roa. m.) (1 zapis)
Morfoleksični tip pascolo 'pašnik' (roa. m.) (1 zapis)

Metonimična polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte, ki znotraj ene in iste 'celote' označujejo različne 'dele'; tako spadajo k PLANINI med drugim ŽIVINA, STAVBE za OSEBJE in za živino, LESA itd. Vse imenovane sestavine so lahko v različnih romanskih krajevnih govorih označene z morfoleksičnim tipom mandra : prim. karta
Metonimični pomeni morfoleksičnega tipa roa. mandra

Koncept PLANŠARSKA KOČA (1 zapis)
Koncept PLANŠARSKI HLEV (2 zapisa)
Koncept ČREDA (15 zapisov)
Koncept LESA ZA GOVEDO (3 zapisi)

Metaforična polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte različnih domen, ki niso v nikakršni medsebojni povezavi. Že samo koncept SMETANA je označen s temile metaforami oz. metaforičnimi primerami:

  1. kot 'glava': capo (roa. m.), (19 zapisov), dazu capo di latte (roa.), dobesedno 'Milchkopf' (12 zapisov), il capo del latte (roa.) (1 zapis)
  2. kot cvet: fleur / fiore (roa. m.) (15 zapisov), fiora (roa. fem.) (17 zapisov), k temu fiora cruda (1 zapis), dobesedno 'nekuhan cvet', fiore di latte (roa.), dobesedno 'mlečni cvet' (2 zapisa)
  3. kot 'koža': Haut (ger. m.) (2 zapisa), peau / pelle (roa. fem.) (1 zapis), la pelle del latte (roa.) (1 zapis)
  4. kot 'kožuh, krzno': pelliccia (roa. fem.) (2 zapisa), Pelz (ger. m.) (4 zapisi)
  5. kot 'megla': sbrumacje (roa. fem.) (2 zapisa), sbrume (roa. m.) (11 zapisov)
  6. kot 'pena': écume / schiuma (roa. fem.) (2 zapisa), spuma (roa. fem.) (1 zapis), spumacje (roa. fem.) (1 zapis)
  7. kot 'krpa': toile / tela (roa. m.) (14 zapisov), k temu tela del latte (roa.) (1 zapis) in tela di latte (roa.) (5 zapisov), dobesedno 'mlečna krpa'
Tretji tip poleg vsega zelo lepo kaže, da se lahko metafore razširijo čez meje jezikovnih družin; v tem primeru predstavljata nemško Pelz in romansko pelliccia sicer isti osnovni tip, namreč latinsko pellīcia, žensko obliko izsamostalniškega pridevnika iz latinskega pellis 'koža'.
Prim. karta

    Antonimna polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte, ki so med seboj v nasprotju.
Seveda lahko izraz označuje tudi več različnih semantičnih odnosov, kot eksemplarično kažejo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.







(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Sinoptična karta  (citiranje)

Ta funkcija omogoča uporabniku, da po svojih interesih izbere obstoječe posamezne karte in jih združi na sinoptične kombinacijske krate. Tako je mogoče vidno ponazoriti področja razširjenosti poljubnih in povezanih jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti. Hkrati obstaja možnost, da te sinoptične karte ohranimo s stopnjo povečave, če naj bo dokumentiran lokalni kontekst, npr. Karwendel ali okcitansko-frankoprovansalsko-piemontski narečni kontinuum Zahodnih Alp Zahodnih Alp.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Sodelovanje  (citiranje)

Sodelovanje z drugimi projekti je za zamisel VerbeAlpine temeljno; kaže se v številnih kooperacijskih sporazumih s projektnimi partnerji. Uresničevanje sodelovanja pa dejansko ni vedno preprosto; ovirajo ga praktični, tj. predvsem informacijskotehnični in s tem povezani podatkovnopravni problemi, ob robu pa malce tudi ideološki zadržki do odprtokodne usmerjenosti. Vsako sodelovanje je osnovano na formalnem sporazumu, ki partnerjem VerbeAlpine (PVA) zagotavlja ekskluzivno uporabno podatkovno zbirko za prenašanje navzgor (upload). Vsaka partnerska podatkovna zbirka je na razpolago za prenašanje navzdol (download) vsem partnerjem. Vendar pa sodelovanje seveda ne ostaja omejeno le na izmenjavo podatkov; nasprotno: vsi partnerji so povabljeni (in pozvani), da uporabljajo vsa področja funkcionalnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja



Sodelovanje  (citiranje)

Sodelujte!

VerbaAlpina se veseli vsake podpore in ponuja različne možnosti za aktivno udeležbo pri delu za projekt.

Gre recimo za to, da bi prepisali podatke iz tiskanih virov, predvsem iz jezikovnih atlasov in slovarjev, in jih strukturirano zajameli v zbirko podatkov, preizkusili pravilnost obstoječega prepisa ali pa že prepisano gradivo tipizirali in ga pripisali leksičnim iztočnicam. Dobrodošli bi bili tudi komentarji, npr. o izvoru besed in razširjenosti besed in besednih tipov.

Zelo nas zanima tudi aktualno jezikovno gradivo, ki ni dokumentirano v objavljenih virih, kot so imenovani jezikovni atlasi in slovarji. Če poznate narečje, ki se govori v alpskem prostoru, bi nas veselilo, če bi posebne izraze tega narečja vnesli v podatkovno zbirko VerbeAlpine. Na ta način bo mogoče bo mogoče najprej obogatiti zalogo podatkov, ki so ohranjeni v natisnjenih virih, in potem npr. spoznati dinamične procese in jih opazovati. To deluje toliko bolje, kolikor več oseb se udeležuje tega procesa. – Ali morda imate slike objektov, tipičnih za Alpe? Recimo fotografije planin, koč, rastlinstva, živalstva, gora in pokrajine? Potem jo prenesite v našo mediateko in zapišite, kje je nastala slika in kdaj, kaj prikazuje in – če vam je znano – navedite poseben narečni izraz za upodobljeno.

Vzporedno s sodelovanjem pri VerbiAlpini, na kar merimo, pa lahko v našem sistemu začnete lastno raziskovalno okolje, ki bi ga lahko uporabljali za zbirko predvsem jezikovnih, vsekakor pa tudi drugih podatkov. Pogoj je samo, da jih je mogoče georeferencirati. Imate možnost, da imate te podatke tako rekoč izključno za svojo osebno rabo pod ključem, lahko pa pustite dostopati do njih tudi drugim, da bi jih lahko o njih diskutirali ali jih komentirali. Radi bi vas spodbudili, da bi kar se da veliko podatkov dali na razpolago skupnosti. Le na ta način se bo lahko povsem razmahnil potencial tehnologij, ki jih podpirajo podatkovne zbirke in omrežje.

Da bi podpirali VerboAlpino in/ali uporabljali sistem za lastne interese, se je treba na našem portalu registrirati: https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/wp-login.php?action=register.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Spremljanje različic  (citiranje)

VerbaAlpina je sestavljena iz tehle modulov:

VA_DB: zaloga podatkov v projektni zbirki podatkov (va_xxx) v obliki MySQL
VA_WEB: programska koda spletnega vmesnika projektnega portala www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de s pripadajočo podatkovno zbirko v programu Wordpress (va_wp)
VA_MT: medijske datoteke (fotografije, filmi, besedilni in tonski dokumenti, ki se nahajajo v medijski knjižnici spletnega vmesnika)

Vsi trije moduli tvorijo konsistentno celoto z vzajemnimi povezavami in odvisnostmi in jih zato ni mogoče ločiti enega od drugega. Med potekom projekta je v vsakih šest mesecev, vsakega 15. junija in 15. decembra, vsakokokratni aktualni status modulov VA_DB in VA_WEB v obliki elektronske kopije simultano tako rekoč »zamrznjen«. Te, zamrznjene kopije dobijo številke različice po shemi [koledarsko leto]/[tekoča številka] (npr. 15/1). Vsakokrat produktivna različica VerbeAlpine dobi oznako XXX (gl. Način navajanja).

Izdelovanje kopij medijskih datotek VerbeAlpine (VA_MT) odklanjamo zaradi običajno ogromnih velikosti medijskih datotek. Zato med potekom izdelovanja različic ne izdelujemo kopij tega modula. Ko so kake sestavine tam odložene, jih ni mogoče odstraniti iz mediateke VerbeAlpine, dokler je z njimi povezana vsaj ena različica VerbeAlpine.

Na projektnem portalu obstaja možnost preklapljanja med vsakokrat »produktivnimi« različicami VerbeAlpine, ki so podvržene stalnim spremembam, in arhiviranimi, »zamrznjenimi«. Na istem portalu je z ustreznim barvanjem ozadja oz. določenih sprožitvenih elementov prikazano, ali se nahajamo v produktivni ali v arhivirani različici VerbeAlpine. Navajati je mogoče *izključno* arhivirane različice VerbeAlpine.


Naslovne slike starejših verzij VerbaAlpina

15/1

15/2

16/1

16/2

17/1

17/2

18/1

18/2

19/1

19/2



(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Stratigrafija  (citiranje)

Alpe so od prazgodovine področje raznovrstnih jezikovnih stikov, ki izvirajo iz zelo različnih konstelacij plasti (prim. Krefeld 2003). Načelno označujemo jezike, ki so na kakem področju v stiku, ker je tam več ali manj dvojezičnih govorcev ali celo skupnosti govorcev, kot adstrate. Če je en osnovni tip razširjen le na določenem področju, torej recimo v Alpah, in se v zadevnih jezikovnih družinah sicer ne pojavlja, smer izposoje in izvorni jezik pogosto nista enoumna (prim. osnovni tip roa. baita / nem. Beiz, Beisl).
Če se izvorni jezik izposojene sestavine na področju razširjenosti ali na delu tega področja ne govori več, razlikujemo dve konstelaciji: v primeru substrata se je izvorni (substratni) jezik govoril na področju razširjenosti, preden je bila tradicijska kontinuiteta prekinjena in je prevladal uveljavljeni jezik; romanščina je substratni jezik celotnega nemško in slovensko govorečega alpskega področja. Substratne besede sicer predpostavljajo menjavo jezika, kljub temu pa se pogosto odlikujejo z izredno regionalno ali lokalno kontinuiteto.
Pri superstratu velja izvorni jezik v določenem časovnem prostoru na področju razširjenosti, ne da bi se tam trajno uveljavil. Tako so obstajali v delih alpskega prostora z romanskimi jeziki po razpadu rimske infrastrukture občasno germanski superstrati (gotščina, langobardščina), v Sloveniji pa je imela to vlogo v habsburškem času nemščina.
Med tremi jezikovnimi družinami so se pokazali trije povsem različni scenariji. Glede na pomen jezikovnega stika za zgodovino jezikovnega prostora je pomembna predvsem kronologija izposoje: ali gre recimo pri romanizmih v germanskem in slovanskem jezikovnem prostoru za substratne besede z regionalno tradicijsko kontinuiteto od antike ali za mlajše adstratne prevzeme? Isto vprašanje velja mutatis mutandis za germanizme v romanskem in za slavizme v nemškem jezikovnem prostoru.





Izposojenke so zanesljiv pokazatelj zgodovinskih akulturacijskih procesov; zato je primerna kvantitativna predstavitev, ki dopušča prostorsko natančno določiti relativno pogostnost izpričanih izposojenk.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Stratigrafija in onomaziologija  (citiranje)

Mnoga onomaziološka področja kažejo jasna nagnjenja do izposojenk; tako se za številne koncepte s področja planšarstva, posebej še za predelavo mleka, v nemščini najdejo romanski oz. predrimski tipi označevanja.
Karta Osnovni tipi: butyrum, casearia, crama, tegia, stabulum idr.

To na nedvoumen način govori za to, da so ustrezne temeljne kulturne tehnike v alpskem prostoru zelo stare in so vsakič prehajale na etnije in jezike, ki so prišli vanj. Seveda pa bi bilo preveč preprosto določena onomaziološka podpodročja povezati z določenimi jezikovnimi 'plastmi' v celoti. Nasprotno, upoštevanja vredno je, da so ohranjene ravno tudi izposojenke v nasprotni smeri in da zato lahko predpostavljamo trajno vzajemno kulturno izmenjavo. Značilni so dopolnjujoči se poimenovalni tipi za koncept MASLO. Medtem ko se je v bavarščini uveljavil romanski tip Butter, je v delu romanskih narečij ustaljen nemški tip Schmalz:




Zdi se torej, kot da bi se razpuščanje, tj. topljenje (Schmelzen, od tod Schmalz) masla kot osnovna tehnika konzerviranja, razširila z nemškega jezikovnega področja na jug.

Primerljivo sliko dajeta poimenovalna tipa latinsko stabulu(m) in nemškoStall za preprosto planinsko stavbo.





(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Stratigrafija: romanizmi  (citiranje)

Kot 'romanizmi' so v VerbiAlpini označeni vsi izrazi, ki so bili zajeti v danes nemškem oz. slovanskem jezikovnem podpodročju raziskovanega področja, izvirajo pa neposredno iz romanščine in posredno iz latinščine oz. iz predrimskih jezikov. Pri tem je treba glede na regionalno stratigrafijo in tudi glede na obsežno 'arhitekturo' nemščine in slovenščine razlikovati v bistvu dve različni geolingvistični in zgodovinski konstelaciji.
(1) Izključno narečni romanizmi
    Ta kategorija, v katero spadajo lokalne različice brez ustreznic v standardnem jeziku, tvori tako rekoč prototipske romanske izposojenke alpskega prostora; praviloma gre za substratne besede, tj. za take izraze, ki so bili izposojeni v času romansko-germanske oz. romansko-slovanske dvojezičnosti in so poznejši jezikovni obrat v germansko ali slovansko enojezičnost grosso modo stacionarno preživeli kot relikti. Enoumni primer je morfoleksični tip Käser, ki prav tako kot njegov romanski ustreznik casera izvira iz latinskega casearia: Prim. karta za osnovni tip casearia

(2) Narečni romanizmi z ustreznicami v standardnem jeziku in v romanskih narečjih raziskovanega območja
    Ker je tudi pri tej skupini, tako kot pri (1), dana arealna razširjenost, ki prehaja aktualne meje jezikovnih družin, je priporočeno standardnojezikovne različice zvajati na narečne oblike. Ta kategorija romanizmov je zato lahko deležna jezikovnozgodovinskega zanimanja tudi zunaj alpskega prostora. Enoumni, v etimologiji standardne nemščine neopaženi primer je nemško Butter.
Naslednja karta jasno kaže, da južnonemška različica moškega spola der Butter tvori skupno področje z romanskim tipom butirro in beurre, ki je prav tako moškega spola, in jo je v tem pogledu treba imeti za prvotnejšo od standardne različice die Butter, ki je ženskega spola: Prim. karta za osnovni tip butyru(m)
Ta vzorec prvotne južnonemške izposoje in njene drugotne razširitve v standardno nemščino pa se ne zdi vedno enoumen, ker je treba upoštevati tudi možnost obratne smeri širitve, iz standarda v narečja raziskovanega območja. Tako bi lahko morda gledali na nemške ustreznice osnovnega tipa latinskega cellārium.
Tako v primeru izključno narečnih kot tudi narečno-standardnojezikovnih romanizmov je v podrobnostih treba razlikovati lokalne prežitke in adstratne izposoje z drugotno področno razširjenostjo.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Strukturiranost podatkov  (citiranje)

gl. Modeliranje podatkov

Tags: Informacijska tehnologija