Lexicon Alpinumprikazuje po abecedi razvrščen seznam morfoleksikalnih vrst, osnovnih vrst in konceptov, ki jih je VerbaAlpina izbrala. Nekaterim vpisom so dodani jezikoslovni komentarji. – Tako je predvsem takrat, ko po mnenju VerbaAlpine, dane informacije ne izhajajo oziroma nezadostno izhajajo iz referenčnih slovarjev. Abecedni seznam posamično vsebuje tudi vpise o določenih, po mnenju VerbaAlpine centralnih konceptov, kot na primer SIR, MASLO ali PLANŠARSKA KOČA. Podrobna pojasnila so – razen, če so projektno specifičnega pomena – večinoma sprožena zaradi tega, ker VerbaAlpina meni, da so informacije iz običajnih priročnikov (večinoma iz velikih etimoloških slovarjev in iz, od Wikimedije vodenih portalov, predvsem iz Wikipedije) v kontekstu projektne perspektive nezadostne. Do določene meje je tako izbira koncepta iz Leksikona Alpinuma, kakor tudi odločitev katera morfoleksikalna, oziroma osnovna vrsta se bo dodala komentarju, intuitivna.
Za vsakim vpisom v Leksikonu Alpinumu je nameščen link, s katerim se prikažejo podatki na interaktivni karti VerbaAlpine, ki so povezani z določenem vpisom. Najkasneje od VA-verzije 20/2, bo Leksikon Alpinum prikazoval številne informacije, katere so zbrane v "Infowindows" interaktivne karte, predvsem linke, ki vodijo h korespondenčnim člankom v referenčnih slovarjih in v primeru konceptov k Wikipedia-podatkom, tako kot drugim normnim podatkom; tako je VA-snov leksikografsko in enciklopedično kontekstualizirana.
Morfo-leksikalni tip Barn obstaja v bavarskih in alemanskih narečjih alpskega prostora. Medtem ko imajo oblike od Barn znotraj Crowd-dokazil samo pomen "jasli, krmne jasli, korito za krmo", so tudi dokazovani primeri iz atlasa z pomenom "prostor za seno, prostor za seno nad hlevom" (prim. VALTS IV 110).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip se lahko s pomočjo staronordijskega brot ‘mesna juha’, ang.broth, dum.brode, goh.. proth ‘juha’ izpelje iz germanskega izvora. Iz tega so se razvili tudi ita.brodo, broda, pms.breu ali cat.brou . JUHA je bila tipična jed germanov, Rimljani je niso poznali. To je razlog, zakaj je bila beseda prevzeta iz germanskih v romanske jezike. Poleg svojega izvirnega pomena ‘juha’ je razvila tudi še sekundarni pomen ‘pena’, ki je prodrla v terminologijo predelave mleka. Tako se najdejo v galoromanskih izpeljankah kot na primer brou de beurre ‘maslena pena’ ali brôe ‘pena na mleku’ (prim.FEW 15/1: 291-300). Prenos na koncept PINJENEC je zabeležen na področju VerbaAlpina za Trento.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Lat. etimon tega bazičnega tipa je bruma z izhodiščnim pomenom ‘zimski solsticij’. Bruma je zloženka od*brevŭma (brevissima dies 'najkrajši dan' (prim.Treccani: s.v.bruma). Poleg tega označuje v splošnem pomenu ‘zima’ in v ožjem pomenu ‘zimski mraz’ (prim.Georgess.v.bruma). Iz tega se je v zahodni Romaniji razvil pomen ‘megla’, kot v fra.brume, spa., por.bruma in cat.broma. Ta pomen ima tudi fur.brume (prim.FEW:562), ki je bil poleg tega metaforično ime za SMETANO. Ladinska oblika, ki se je priključila na zahodu brama, je svoj ohranila svoj naglašen vokal najverjetneje zaradi vpliva sinonimne oznake crama.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Lat. izvor bazičnega tipa ni problematičen; gre za zloženko iz grščine, kateri sta osnova korenska morfema tyrós (ὁ τυ̅ρός) 'sir' in boūs (ἡ βοῦς: prim.lat.bovis) 'krava'. Ta besedni tvorbi dodan poudarek, da gre za goveji-sir, označuje izdelek kot posebnost in kaže na to, da se SIR prvotno ni prideloval iz KRAVJEGA MLEKA. V grškem kulturnem krogu se je sir prideloval – in se prideluje še danes – običajno iz ovčjega ali kozjega mleka (primerjava je v skladu z opisom v poglavju o Plifemu v Odiseji [9,170-566; speziell 244-247]; Polifem ni imel goveda).
τὸ βούτυ̅ρον označuje v grščini "maščobo mleka" (τὸ πῖον τοῦ γάλακτος [Corpus Hippocraticum]). V Corpus Hippocraticum (zbirki medicinskih besedil, katerih nastanek sega v 6. stol. pr. n. št. do 2. stol. n. n. št.) je opisano, kako so Skiti pridelovalo maslo iz kobiljega mleka (Corp. Hipp., Morb. 4, 20). Tam opisani postopek je točno tak, kot se uporablja še danes: Skiti naj bi domnevno dali kobilje mleko v sod (votlo posodo iz lesa: ἐς ξύλα κοῖλα) in ga nato tresli. V Corpus Hippocraticum ni zapisano, s katerim namenom so Skiti maslo uporabljali (kot živilo ali zdravilo).
Kot že v Corpus Hippocraticum je nastal že pri Pliniusu starejšem vtis, da je proizvodnja in uporaba masla nekaj tipično "barbarskega" (NH 28, 35: e lacte fit et butyrum, barbararum gentium lautissimus cibus et qui divites a plebe discernat). To naj bi sovpadalo s tem, da je bilo v mediteranskem življenjskem prostoru Grkov in Rimljanov olivno olje dominantno kot živilska maščoba (in še je). V grško-rimskem prostoru se je maslo tako manj uporabljalo kot živilo, temveč pretežno kot zdravilo. Vsekakor se pogosto najdejo zapisi za βούτυ̅ρον/butyrum v kontekstu z medicinsko strokovno literaturo (poleg Hipokrata med drugim pri Celsusu in Galenu), tudi Plinius starejši opisuje uporabo masla kot zdravilo (proti bolečinam v vratu: NH 28, 52).
Poleg srednjega spola βούτυ̅ρον pozna grščina še varianto moškega spola ὁ βούτυ̅ρος. Tako moški kot srednji spol sta poudarjena na tretjem zlogu od zadaj (Proparoxytona). Latinščina je besedo očitno prevzela iz nemščine (butyrum).
Pri bazičnem tipu butyru(m) se razlikujeta dve naglasni varianti:
paroxytones lat.butӯru(m), ki se nanaša na ita. tip butirro (prim.DELI 179);
lat.bútyru(m) z iz grš. βούτυ̅ρον podedovanem inicialnem naglasu; iz tega se je razvil fra., fro.bureoz.fra.beurre. Ta tip si je izposodila italijanščina in se razvila tudi v ita.burro (prim.DELI 178).
Manj jasno je prevzemanje besede iz romanščine v germanščino. Upošteva se varianca spola iz nem.Butter: v alemanščini in bavarščini dominira moški tip; a ta SDS je lahko tudi ženski ali celo srednji. Kluge, 166 vidi moški tip kot sekundarni razvoj v analogijo k prav tako moškemu alemanskemu sinonimu Anke; primarna naj pa bi bila ženska različica, ki se razlaga iz poimenovanja lat. srednjega spola mn. na -a kot ženski ednine. Temu ustreza pozno staro visokonemški butira. V luči interlingualne geolingvistike alpskega prostora ta interpretacija ne more prepričati, kajti moški tip tvori v bavarskem govornem prostoru Tirolske skupno območje z južno sledečim in prav tako moškim roa. tipom but'ir. Iz tega je v tej obliki dosti bliže videti primarni adstratalni prevzem in ženski tip die Butter kot sekundarno variacijo. Zaradi nepremaknjenega dentala -t- naj ne bi prišlo zelo zgodaj (ne pred 8. stol. n. št.), temveč šele po zaključku 2. glasovnega premika.
Izgleda torej, da je bil v alpskem prostoru tip butyrum, ki na lat.unguere / *ungere 'mazati' nanašajoče se oznake, daleč okoli spodrinjen.
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Baumgartner, Heinrich/ Handschuh, Doris/ Hotzenköcherle, Rudolf (1962-2003): Sprachatlas der Deutschen Schweiz, Bern, vol. 1-9, Francke
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Latinščina
(ISO 639-3)
primerjaj
Latinščina
(ISO 639-3)
Italijanščina (ISO 639-3)
Francoščina (ISO 639-3)
Stara francoščina (ISO 639-3)
oziroma
Nemsko (ISO 639-3)
Sprachatlas der deutschen Schweiz
Romanščina (ISO 639-5)
(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Slavo Šerc)
Natančen izvor omenjenega tipa ni jasen. V latinščini je capanna zelo redko in razen tega zelo pozno, namreč pri Izidoru Seviljskem, dokazovan (dodatno dokazilo na Juvenalšolskem iz obdobja okoli 800). Domnevalo se je, da gre za keltsko besedo (FEW 2, 244 s.v.capanna), vendar to ni sigurno. Izidor je besedo, nedvomno napačno, izpeljal iz lat.capere. Pravi, da se mala koča zato imenuje capanna ker lahko sprejme samo eno osebo (Origines, XV [De aedificiis et agris], 12, 2: "Hunc rustici capannam vocant, quod unum tantum capiat"). Na skrajnem severu Piemonta, je tudi planšar označevan kot capannaio.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Ta bazični tip "je razširjen kot krajevno in občno ime na širšem področju v zah. Sredozemskih jezikih" (FEW II, 51). Izvira iz predindogermanščine in je bil prvotno oznaka za območje s pomenom ‘zavarovano mesto’. Tako se razlaga cala 'zaliv' v italijanščini (npr. sicilijansko) in v iberoromanskih jezikih (prim.FEWibidem.). V raziskovalnem področju VA je osnova tudi imenu Val Calanca, stranski dolini Misoxa/Misocco.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Ta bazični tip se reprezentira samo z enim morfo-leksikaličnim tipom: prim.ita.capanna; fra.cabane; roh.chamona.
Ta osnovni lat.capanna, je po FEW II, 246 je najden samo enkrat (pri Isidor); "njegov izvor je nejasen" (FEW II, 244). Oblike -m- tvorijo alpinsko varianto; prim.DRG 3, 336-339. Za semantiko roh. oblik je rečeno: "V pomenu 'koča, preprosta, skromna hiša' zavzema danes literarno obarvana camona osrednje mesto med fam. --> baitaDRG (2,76) 'baraka, propadajoča hiša, slaba koča' in --> teja 'koča, planšarija, alpska koča'. Prim. tudi fögler" (239).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Ta bazični tip izhaja iz lat. *cappellus ‘vrsta pokrivala’ in je pomanjševalnica lat.cappa ‘klobuk’ (prim.FEW 2, 293, s.v.cappellus). Prvotno je poimenoval lat.*cappellus različne vrste naglavnih pokrival. Nositi klobuke jue bilo Rimljanom pravzaprav tuje. Samo preprosti ljudje, ki so dosti delali na prostem, so nosili za zaščito klobuke najrazličnejših oblik iz različnih materialov. Iz lat.*cappellus so se razvili fra.chapeau, ita.cappèllo, roh. (engadinsko) tśapé in tudi fur.tśapel. Po Kramerju (EWD II, 153) je osnovna beseda lld.ćiapél ‘klobuk’ čisto podedovana beseda. Na našem območju se lahko najde tudi kot oznaka za SMETANO ZA STEPANJE (zemljevid *cappellus). Izpeljanke iz lat.cappa bi lahko bile dokazane v oznakah za peno na jabolčnem vinu ali pivu ali za kožo, ki se tvori na kuhanem mleku (prim.EWD II, 275). Ta metaforični pomen 'pena' je razvila tudi lat. pomanjševalnica *cappellus , (prim.EWD II, 291). Tako se pojasni, zakaj se *cappellus najde tudi kot oznaka za stepeno smetano; podobno motiviran je metaforičen prenos caput.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Tu služi kot osnova lat.caput ‘glava’. V latinščini dobi caput konkurenco z testa, pravzaprav 'posoda iz gline, črepinja'. V večinskem delu romanskega govornega prostora se je caput prevesil v dobro testa (prim.FEW 2, 334 s.v.caput). V svojem osnovnem pomenu je preživel v Lombardiji in južni Italiji, v Toskani in Furlaniji, v Graubündnu, Romuniji, Kataloniji, jugovzhodni Franciji in na področju Dolomitov (tako ita.capo, lld.ćé ali fur.ciâf; prim.DELI 1, 199-200; prim.EWD II, 74-75). Že lat.caput se je uporabljal v različnih metaforičnih načinih, tako v smislu ‘najzgornejši, vrh, kopast vrh’ (prim.Georgess.v.caput). V romansko govorečem področju Alp se najdejo metaforske oznake za SMETANO, kajti smetana je, kar se na vrhu napravi; podobno motiviran je metaforičen prenos cappellus.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Kramer, Johannes (1988-1998): Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen, Hamburg, vol. 1-8, Helmut Buske
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Izpeljanka tega tipa iz latinščine casearia(m), pridevniška izpeljava od caseus 'sir', ni problematična; DELI, 213 kaže na srednjeveško najdbo casiera iz Bergama iz leta 1145; k gsw. (alemansko) prim.Idiotikons.v.chäseren. V nemško govorečem alpskem prostoru se najde ta tip tudi pogosto v imenih posameznih planin (Kaser(alm)).
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
SIR se v latinščini označuje na splošno kot caseus ‘sir’ (prim.Georges, s.v.caseus); Kluge vidi povezavo s staro cerkveno slovanščino kvasŭ ‛droži, kvas’ in se tako zavzema za indoevropski izvor. Lat. beseda je že zelo zgodaj pristala v germanščini (prim. v 8. stoletju najdeno goh.kāsi in ang.cēse, z izstopajočo palatalizacijo); po Kluge je "[d]latinska beseda [...] prevzeta s pripravo trdega sira. Pred tem so poznali germani samo mehki sir (skuto)" (478). V sami romanščini je bil najprej dominanten tip (prim.DéROM: s.v.*/`kasi-u/ in FEW 2, 456-458 s.v.caseus) vendar nato zamenjan, predvsem s tipi formaticu(m), ki je eksplicitno motiviran s sirarstvom, natančneje: s proizvodnjo sira s SREDSTVOM ZA SESIRJENJE , kajti samo s to tehniko se omogoči oblikovanje sira, zorjenje in daljše konzerviranje (prim.fra.fromage, ita.formaggioitd.). Ohranil se je tip caseus v ita.càcio, ki je razširjen na dialektološki ravni predvsem v Toskani in dialektih srednje in južne Italije (prim.DELI I: 182), vendar tudi na področju raziskav VerbaAlpina, pojavlja se v obliki ladinščine ćiajóprim.karta (prim.EWD II: 126). V Zahodnih Alpah bi se lahko caseus od vsega začetka uveljavil ne proti predrimski, predvidoma galski substratni besedi toma.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip temelji na lat.cautum ‘ograjen prostor’, kar sodi k lat.cautus ‘varno, zagotovljeno’ (prim.Hubschmid 1950: 338; prim.REW, s.v.cautum). Romanska sorodnika sta dolomitskoladinsko ćiàlt ‘lopa’ (prim.EWD II: 129) in fur.ciôt ‘svinjski hlev’ (prim.FEW, s.v.cautus).
Hubschmid, Johannes (1950): Vorindogermanische und jüngere Wortschichten in den romanischen Mundarten der Ostalpen, Tübingen, in: Zeitschrift für romanische Philologie, vol. 66, Niemeyer, 1-94
Razširjenosti oblik, ki sodijo k temu bazičnemu tipu, ni lahko oceniti. Kajti na lat.cellārium se nanaša tudi standardnonemško Keller, tako da se postavlja vprašanje, če lahko vidimo alemanske in bavarske izraze raziskovanega področja kot variante, ki so prišle s standardno nemščino, ali če se lahko v njih domnevajo ostanki latinsko-romanskega substrata. V prid substratni razlagi govori nedvodmno semantika, kajti v nemškem alpskem področju dominira tako kot v romanskem pomen 'mlekarna, prostor/hišica za skladiščenje mleka in sira' ali tudi 'uta za predelavo mleka'. Ta pomen je primarno funkcionalno definiran, za namen, manj arhitektonsko, in ustreza tako bolj klasično latinskemu pomenu cellārium, namreč 'shramba' kot pomen 'klet' standardne nemščine Keller. Tudi italijansko cellaio bolj označuje shrambo; 'klet' se imenuje cantina. Romanski izrazi kažejo torej etnografsko bližjo, lažjo romansko specializacijo. Tudi razvoj pomena 'shramba' v 'klet' je zelo razumljiv, posebno v primeru vina, ki se rad skladišči v kleti. Ni verjeten povratni razvoj od nem.Keller v 'shramba za mleko in sir', tj. točno k domnevno že staremu pomenu sosednjih romanskih oblik.
Seveda je fonetika alemanskih in bavarskih oblik težavna, saj ne kaže odraza romanske palatalizacije začetnega [k-]. Ta prolem se ne postavlja samo za južnonemški, temveč tudi za celoten nekdanji latinsko-romanski/nemški prevzemni prostor, kot kaže soobstoj premaknjenih (nem.Zwiebel cēpŭlla [REW 1820]) in nepremaknjenih oblik (nem.Kiste cĭsta 'košara', nem.Wicke vĭcia). V tej povezavi se opažajo tudi ime reke nem.Neckar Nicer (prim.RE, XVII/1 in dKP, 4, 88), brez vsake palatalizacije. To ime je bilo s precejšnjo gotovostjo prevzeto pred 260-280 n.št., ker so bila območja na desnem bregu Rena Germania superior, vključno s celotnim tokom Neckar v tem času oddana; s tem je nastal torej terminus post quem za palatalizacijo v severno alpinskem imperiju ali, previdneje rečeno, za njegovo splošno uveljavitev. Kajti glede na načeloma visoko starost romanske palatalizacije ni prepričljivo, da se argumentira samo s časom prevzema. Bolj naj bi se računalo s tem, da so nepremaknjene, konservativne in premaknjene, inovativne variante obstajale v zgodnji romanščini druga ob drugi daljše časovno obdobje. Opaža se, da se zapornik nikakor ni ohranil samo v zgodaj romanizirani, izolirani in zelo oddaljeni sardinščini (prim. znane primere kot srd.kentu 'sto' centu[m] itd.), temveč obstaja tudi v dalmatinščini – v tem primeru oddaljenost od alpske romanščine ni več tako velika (prim. dalmatinsko kapula cēpŭlla [REW 1820]).
Wissowa, Georg/Kroll, Wilhelm/ Mittelhaus, Karl / Ziegler, Konrat / Gärtner, Hans (1980): Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, Stuttgart, Metzler
Prvotno alpski označevalni tip chalet (prim.TLFi, s.v.chalet) je z turizmom prišel v fra. knjižni jezik; osnova je diminutivni odvod enega, morda pred indoevropskega tipa *cala.
(2004): Trésor de la langue française informatisé, Paris, CNRS Éditions
Ta morfo-leksikalni tip ustreza pomanjševalnici od lat.caseus "sir" in je prvotno za razumeti v smislu z "mali sir". Kakor prikazuje karta, omenjen tip obstaja v generičnem pomenu od "sira" predvsem v retoromanščini (prim.DRG 3, 444-450, s.v.chaschöl), ampak tudi na enem delu ladinščine (Val Gardena) (prim. karta chaschöl) in preko preiskovalnega področja, npr. v beneškem jeziku (casuòla; prim.EWD II, 126) in v okcitanskem jeziku (prim.FEW 2, 456, s.v.caseolus).
De Planta, Robert/ Melcher, Florian/ Pult, Chasper/ Giger, Felix (1938ff.): Dicziunari Rumantsch grischun, Chur, Inst. dal Dicziunari Rumantsch Grischun
Osnova je lat.clarus "svetel" z metaforičnim pomenom "razredčeno", ki je motiviran glede na voden in manj prosojen PINJENEC. Podobne oblike dokazuje FEW, 2, 739 s.v.clarus.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Morfo-leksikalni tip roa.clat po AIS (karta 576, točka 318, gl. opombe v legendi) se nanaša na koncept "VEJA, OD JELKE" in opisuje vejo od strožnjakovca brez iglic. Območje razširjenosti omenjenega tipa je omejen na kraj [Forni Avoltri|https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de?page_id=133&db=xxx&tk=2732]], v Furlaniji. Za ta kraj in h temu konceptu so v AISu zaznamovana tri jezikovna dokazila, katera soklát, kláts, tláts. Etimološko je mogoče razložiti omenjena dokazila z latinskim osnovnim tipom clādēs (prim.Georges v. 1, stolpec 1187 s.v.clādēs), kognat iz stare grščine κλάδος (kládos), z pomenom "veja".
Jaberg, Karl / Jud, Jakob (1928-1940): Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz, Zofingen, vol. 1-7
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Omenjenemu osnovnemu tipu je lat.coagulum osnova, kar je že v klasični latinščini pomenilo, tako "sirilo", kot metonimično tudi "strjeno mleko". Še naprej obstaja v vseh romanskih jezikih. Vsekakor sta se oba pomena "sirilo" in "strjeno mleko" samo ohranila v galoromanskem jeziku (prim.FEW, 2, 816 in sledeče strani., s.v.coagulum). V drugih romaskih jezikih omenjen tip opisuje samo sredstvo za strjevanje, tako v ita.caglio ali roh. (surselvsko) cuagl, roh. (engadinsko) quegl "sirilo" (prim.HWdR, 206; DRG, 4, 303, s.v.cuagl). Zraven samostalnika stoji glagol coagulare. Sprva prehoden glagol lat.coagulare "spraviti k sirjenju" se od 5. stol. uporablja tudi neprehodno z pomenom "strditi se". Najdemo ga na celotnem romanskem področju, kot na primer fra.cailler, ita.quagliare (prim.FEW 2, 816-820, s.v.coagulare).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Po Georges osnovnem pomenu izvira iz lat.cohors 'ograjen kraj, dvorišče, obora, predvsem za živino, ograda za živino'. Z metonimijskim prenosom so se razvili pomeni 'količina, množica, spremstvo' kot tudi znani vojaški specialni pomeni ('deseti del legije, telesna straža' itd.). V alpskem prostoru se je ohranil osnovni pomen ('prostor za molžo in spanje na prostem okoli planšarije') in hkrati razvil metonomijski prenos na planinske zgradbe (prim. analogno polisemijo osnovnega tipa malga).
Varro referira zanj dve sprejemljivi izpeljavi besede cohors: ali je v povezavi z glagolom coorior in označuje kraj, okoli katerega se »zbira« živina (tak je prevod R.G. Kent [Varro. On the Latin Language, Volume I: Books 5-7. Translated by Roland G. Kent. Loeb Classical Library 333. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1938]; ta pomen težko uskladimo z drugimi Georges priloženimi pomeni oz. z osnovnim pomenom simplexa sploh oriri), ali pa obstaja povezava z grškim χόρτος, ki je po njegovem povezan z lat.hortus (Varro, De Lingua Latina 5,88: cohors quae in villa, quod circa eum locum pecus cooreretur, tametsi cohortem in villa Hypsicrates dicit esse Graece χόρτον apud poetas dictam). Tako hortus kot tudi χόρτος imata prvotni popolnoma podoben pomen kot cohors (k χόρτος l prim.npr. Il. 11, 774 ali 24, 640).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip se vrača na lat.cōlare ‘presejati, cediti’, kar je izpeljano iz lat.colum ‘sito, cedilo’ (prim.DELI 2, 250 sq.). Razen v terminologiji kovinske predelave je kot strokovni izraz razširjen predvsem v mlekarstvu v pomenu ‘mleko cediti, precejati’; prim.fra.couler, it. colare, roh.cular, lld.corè (z rotacizmom od -l- k -r-) etc.; prim.FEWs.v.colare.
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Etimon bazičnega tipa crama je galskega izvora. Prva najdba sega v 6. stoletje pri Venantiusu Fortunatusu (glej spodaj), nato se pojavi ponovno v 9. in 10. stoletju v neki glosi in medicinskih receptih. V prvotnem pomenu označuje ta bazični tip koncept SMETANA. Zanimiva je zgodovina besede francoskih kognatov: V fra. se pojavi pričakovana oblika craime ‘crême du lait’. V srednji francoščini pa obstaja od 13. stoletja oblika cresme ‘la partie la plus épaisse du lait, qui s´élève à la surface quand on le laisse reposer, et dont on faire le beurre’ (prim.FEW 2, 1271, 1272, s.v.crama). s te oblike, katere zadnji refleks se najde v zapisu ê francoske standardne ortografije (crême), je potreben pojasnila. Dobro se da pojasniti iz križanja s cerkveno besedo chrisma ‘maziljenje, oljenje’ iz gr. χρῖσμα. V novi francoščini se je uveljavila oblika crème, ki je bila spet kot crema prevzeta v italijanščino (prim.DELI 1: 295). Bazični tip crama je bil prepeljan predvsem v piemontščino, lombardščino in retoromanščino, četudi zamenjan s sonorizacijo vzglasja cr- > gr-, kot v roh. (surselvsko) groma / roh. (engadinsko) gramma (prim.HWdR, 381).
Leksikaličen tip nem.Rahm se tukaj prav tako postavi k bazičnemu tipu crama; na osnovi alpskih jezikovno kontaktnih odnosov se predlaga nova izpeljava. V Kluge 2011, s.v.Rahm je zgodovina besede iz indogermanskega pogleda takole skicirana:
RahmS[.]m ‛smetana’ std.(11. Jh.), mhd.roum, mndd.rōm(e)[.] Iz wg.*rauma-m. ‛Rahm’, tudi v ae.rēam; v prevoju k anord.rjúmi. Če se izhaja iz *raugma-, se primerja avest.raoγna-n., raoγniiā-f. ‛maslo’. Drugi izvor nejasen. Nova knjižna nemška oblika temelji na narečju, ki mhd.ou v ā se je razvil. Kjer je Rahm proti Sahne semantično diferenciran, se nanaša bolj na kislo Rahm. Izpeljanka s predpono: entrahmen; Izpeljanka s členkom: abrahmen. Prav tako nndl.room." (Kluge 2011, online s.v.Rahm 1)
V tem nastavku so odnosi med dialekti izključeni; mora pa se upoštevati, da je v romanskem alpskem prostoru, in sicer neposredno južno od germansko-romanske govorne meje, tip fra.crème / ita. crema zelo razširjen ((prim.zemljevid crama).
Pripadajoči fonetični tipi s tonskimi različicami samoglasnikov [æ], [e], [o] in [a] segajo samoumevno nazaj do skupne izhodiščne oblike [a], kajti dvig poudarjenega zloga od naglašenega /a/ > [e] oz. > [æ] v odprt zlog in zaokrožen /a/ > [o] pred labialom so popolnoma neopazni. S tem se pokaže bazični tip crama, ki prvotno najbrž izvira iz galščine (to pomeni iz keltščine) (prim.FEW 2, 1271-1274, s.v.crama); beseda je sicer najdena pri Venantius Fortunatus (*540-600/610), ki je bil rojen v Valdobbiadeneju, to pomeni ob jugovzhodnem robu Alp severno od Trevisa. Bilo bi le malo verjetno, da se skupno področje sinonimskih tipov nem.Rahm in roa.crama pojasnjuje s slučajnim srečanjem. Verjetneje je, da je galo-romanski bazični tip prevladal nad nemškim.
Redukcija vzglasja lat.-roa. [kr-] > deu. [r-] je vidna v povezavi s tem, da "v d. h- izginja pred soglasnikom v 9. stol." (FEW 16, 249, s.v.*hrokk), kot dokazujejo številne analogne oblike. V zgodnjem času germansko-romanskega jezikovnega stika je morala še obstajati različica [hr-], kajti fra.froc 'kuta' se ne more vrniti na staro visokonemško roc, temveč samo na hroc s substitucijo laringalnega z labiodentalnim pripornikom. Tako tudi Kluge:
"Rock[.] Smstd.(9. stol.), mhd.roc, rok, ahd.(h)roc, as.rok [.] Iz wg.*rukka-m. ‛Rock’, tudi af.rokk. Izven germanščine se primerja air.rucht ‛tunika’, kymr.rhuchen ‛plašč’. Vse drugo je nejasno. Obstaja tudi različica z vzglasjem hr- in ahd.hroc, as.hroc, afr.hrokk, ki je verjetno privedel preko francoskega k Frack (prim.Kluge 2011, online, s.v.Frack). Prav tako nndl.rok." (Kluge 2011, online, s.v.Rock).
Enako se pojasnjuje soobstoj angl. horse poleg nem.konj g.*hrussa (prim.Kluge 2011, s.v.Ross und nem.hropsti polegnisl.hrygla ‛praskanje v grlu’, lav.kraũkât ‛kašljati, izpljuniti sluz’ ine.*kruk- ‛smrčati, hropsti, kruliti’ (prim.Kluge 2011, s.v.hropsti in podobno).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Osnovni tip *crassia "mast" je zbirno ime k lat. pridevniku crassius "debel, rejen", varianta klasične oblike crassus (prim.DELI 2: 517). Od 3. stoletja naprej, je ta varianta izpodrinila prvoten, v celotni Romaniji veljaven pinguis, kateri je vendar na področju VerbaAlpine vsekakor ohranjen (prim.lmo.pench "pinjenec" ali roh.paintg "maslo" (prim.pinguĕ(m)). Na vzglasje oblik, katere so se ohranile v romanskem jeziku (gr-), je morda vplival lat.grossus "debel", kateri ni dokazovan v klasični latinščini (prim.FEW, 2, 1277-1286, s.v.crassus in Georgess.v.grossus). Podobne sonorizacije vendar obstajajo tudi drugje (prim.npr.crama).
Na alpskem področju iz tega tipa posamično izhajajo pomeni za SMETANO, del mleka ki vsebuje maščobo.
Cortelazzo, Manlio/ Zolli, Paolo (1979): Dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna, Zanichelli
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta bazični tip se vrača na lat.crŭsta ‘skorja’, varianti klasične oblike z [uː] (prim.Georges, s.v.crūsta), za oznako trde, suhe površine sicer mehkega telesa. V latinščini poimenuje med drugim skorjo kruha. Blizu je prenos na sirovo skorjo, vendar v klasični latinščini še ni dokazljiv, temveč je moral slediti kasneje.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Dokazila kažejo da so besedne oblike k morfo-leksikalnemu tipu Eimer na preiskovalnem področju sinonim za "posoda za molžo", medtem ko je VEDRO tam označen kot komentar:L3095.
Zraven nemških dokazil obstajajo kognati tudi v slovenskih narečjih, predvsem z pomenom "vedro" npr.ajmar oder ajmarelj, ejmpar, jempa, lambar in lempa (prim. karta Eimer). Sorodne besedne oblike obstajajo na celotnem alpskem območju, predvsem kot sposojenka v slovenskih narečjih. Ravno fonetična realizacija kot /empar/, katero je možno ugotoviti iz dokazil od SLA, kaže posredovanje tega besednega tipa preko bavarščine, kjer tudi velja Empa. Slovarji (prim.DWB: s.v.Eimer; EWBD: s.v.Eimer) imajo ahd.eimbar (prim.AWB: s.v.Eimer) za odvod iz lat.amphora, kar je spet bila izposojenka iz gr. ἀμφορεύς (amphoreús) (prim.Kluge: s.v.Eimer).
Grimm, Jacob/ Grimm, Wilhelm (1854-1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, Leipzig, Hirzel
Karg-Gasterstädt, Elisabeth / Frings, Theodor (1952-): Althochdeutsches Wörterbuch. Auf Grund der von Elias v. Steinmeyer hinterlassenen Sammlungen im Auftrag der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig, Lepzig
Ta bazični tip se vrača na lat. pretekli deležnik trpnika exsūctus ‘izsesan’ (prim.Georges, s.v.exsugo in FEW, 3, 324 f., s.v.exsuctus) in sodi k romanskim naslednikom v pomenih ‘suh’ (ita.asciutto, piemontsko sü(i)t, engadinsko süt, katalonsko aixut, špansko enjuto, portugalsko enxuto) in ‘suh, pust’ (romunskosupt). Za VerbaAlpina so relevantni nekateri furlanijski izrazi s pomenom SIR.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Omenjen osnovni tip je zaradi svoje raznolike polisemije zelo zanimiv. Temelji na lat. etimonu flōs. Osnovna pomena "cvetlica" in "cvet" sta v metonimni relaciji in sta potegnila na dan številne druge metaforične in metonimne pomene.
Iztekajoč se iz "cvetlice" flōs pogosto opisuje NAJBOLJŠI IN NAJLEPŠI DEL STVARI, tako kot morda v lat.flos aetatis "cvetlica let, mladostna sila, mladostno obilje" (prim.Georges, s.v.flōs), izraz kateri se je ohranil do romanskega jezika (kot v fra.la fleur de l´âge "mladost"; prim.FEW, 3, 630-638, s.v.flōs). Podobno motivirani so fra.fleur de la farine ‘la partie la plus fine de la farine’, ita.fior della farina, engadinsko flur d´farina ali gsw. (švicarsko nemško) Blume (prim. FEW, a.a.O.). Tudi na podlagi "cvetlica" se pojasnijo pomeni, kateri so v povezavi z POVRŠINO, NAJVIŠJO TOČKO od reči, kot v fro., frm.à fleur de ‘à la surface, au niveau de’. Obe semantične dimenzije ("dober" in "zgoraj") motivirata morda skupaj pomen koncepta SMETANA, kateri se je že razvil v latinščini (flos lactis "smetana") in je še danes dobro zaseden v preiskovalnem področju (prim. tudi ita.fior di latte "smetana"). Temu primerno sta tudi glagola kot fra.défleurer ali novo-okcitansko sanflurá, sonflurá "posneti (smetano)" lahko za razumeti (prim. FEW, a.a.O.).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Gepse/Gebse opisuje okroglo, leseno posodo, v kateri je shranjeno mleko (prim.Idiotikons.v.Geps(e), DWBs.v.Gepse). Beseda je predvsem uporabljena v alemanskih narečjih, tukaj pretežno z pomenom "posoda za posnemanje" in "posnemalnik" (prim.karta Gepse). Nekaj dokazil obstaja tudi za "posodo za molžo", "posodo za oblikovanje sira" kot tudi "posodo za zajemanje mleka". Tudi idiotikon opozarja na osnovna pomena "posoda za hranjenje mleka" oz. "posoda za sirjenje" (prim.Idiotikons.v.Geps(e)). Leksem ustreza ahd.gebita, gebiza, kar je bilo sinonim za "posodo/skledo/skodelico"; izvira od lat.gabata (prim.AWB, s.v.Gebita).
Karg-Gasterstädt, Elisabeth / Frings, Theodor (1952-): Althochdeutsches Wörterbuch. Auf Grund der von Elias v. Steinmeyer hinterlassenen Sammlungen im Auftrag der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig, Lepzig
Omenjen slovanski osnovni tip je že v stari cerkveni slovanščini dokazovan v enaki obliki (prim.Cyrillomethodiana, s.v.гѹмьно). V današnjih slovanskih knjižnih jezikih se najdejo njegovi refleksi v hbs. gúmno "mesto za mlatenje žit", rus. gumnó "prostor za mlatenje žit", ces. humno "utrjena tla v hlevu za mlatenje žit", pol. gumno "stavba v kateri je hranjeno žito pred mlatenjem; del skednja, trda tla, na keterih se mlati žito; kmetija skupaj z gospodarskem poslopjem". V praslovanščini se besedi *gumьnȍ pripisuje pomen "prostor, v katerem se mlati žito". Osnovnem tipu so ine. korenina *gu̯ou̯- "živina" in *menH- "stopati, teptati, mečkati" v osnovo, torej pomeni praslovanski *gumьnȍ "prostor, v katerem živina stopa na žito" (prim. SNOJ, s.v.gúmno).
Ta bazični tip se vrača na lat.iŭncus ‘ločje’. Zastopan je v mnogih romanskih jezikih, tako ita.giunco, pms.gionch, cat.jonc, spa., por.junco und fra.jonc ‘ločje’. Po osrednji francoščini se najdejo izrazi, ki označujejo opremo iz ločja, v kateri se je izdeloval mehki sir, med temi jonchiere ‘petit panier en jonc pour la preparation du fromage mou’ in jonchée ‘panier en jonc pour la préparation du fromage mou’. Jonchée je poznan tudi kot oznaka za ‘fromage préparé dans un petit panier’ (prim. FEW , 5, 65-67, s.v.jŭncus). Ta pomen ima tudi ita.giuncata (prim.Treccani, s.v.giuncata). Pojasniti se da semantična sprememba iz metonimijske povezave besede in stvari. Za oblikovanje sira iz sirotke ali sira se uporabljajo različne naprave, tako tudi košarice, ki so spletene tudi iz ločja. V te košarice se da sirova masa in se postavi na desko za odcejanje, da se lahko odvečna tekočina iztisne z rokami (prim.Scheuermeier 1943: 41). Košare s tem namenom so bile omenjene že v poglavju o Polifemu v Odiseji (ταρσοί [Buch 9, 219] und πλεκτοὶ τάλαροι [Buch 9, 247]).
Jauche z pomenom "smrdeča tekočina, tekoče gnojilo, svinjska voda" je na bavarskem dialektnem področju pretežno v obliki Jauchn kot tudi Jauche razširjen. Beseda izvira iz gmh.Jus/Juche "mesna juha, juha" (prim.DWB, s.v.Jauche).
Grimm, Jacob/ Grimm, Wilhelm (1854-1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, Leipzig, Hirzel
V slovenskem knjižnem jeziku kájža opisuje MALO HIŠO oz. PREPROSTO/NAVADNO HIŠO (prim.SSKJ). Na preiskovalnem področju omenjen tip zastopa koncepte kot HIŠA, PODIRAJOČ SE ali KMEČKA HIŠA (prim. karta). V drugem pomenu se je tip prvič pojavil v 16. stol. V DWB najdemo Keische v istem pomenu in z opombo, da je ta tip od Tirolske do Koroške in Kranjske in tudi v Dolnji Avstriji razširjen. Etimologija omenjenega tipa ni jasna. Domneva se, da v nemščini gre za staro izposojenko iz slovanskega jezika, katera je kasneje v teku germanizacije bila nazaj izposojena v slovanski jezik (prim. ESSJ I: s.v.hiša).
Koncept KOŠNJA TRAVE v VerbaAlpini se nanaša na dejavnost košnje trave. Hkrati pomen pušča prostor za interpretacije. Tako Grasernte stoji tudi za produkt, namreč pokošeno travo. Ker je v Crowdsourcingu VerbaAlpine podoben pomen standardnemu uporabljen kot stimulus, ni izključeno, da Crowderji pomen tako za eden kot tudi za drug koncept uporabljajo. Dvoumje bi bilo možno zajeziti samo z pomočjo semantične, bolj precizne diferencijacije, kar bi po drugi strani oviralo prijaznost do uporabnika. Iz zadnjega razloga se neostrost v okviru Crowdsourcinga vzema v zakup.
"srednje velik sesalec z [kratkodlakim] hrapavim, belim do rjavočrnim kožuhom in z veilkimi, nazaj upognjenimi rogovi pri moških oz. malim, z malo nagnjenimi rogovi pri ženskih žvaleh (katerega se ima kot domačo žival predvsem zaradi njegovega mleka" (prim.Duden: s.v.Ziege)
Slovanski morfo-leksikalni tip koza obstaja v svojem osnovnem pomenu "koza" v več slovanskih standardnih in mikro-jezikih (prim. pol. koza, slk. koza, hsb. koza, dsb. koza, rus. коза , bel. коза , ukr. коза, slv koza, hbs. козаbul. коза ) in izvira od skupnega osnovnega tipa koza. Na preiskovalnem področju od VA, je ta tip samo v prostoru slovanske jezikovne družine dokazljiv (prim.Karte).
Ta slovanski osnovni tip je od 16. stoletja dokumentiran v tekstih, ki so napisani v stari cerkveni slovanščini. V podatkih VerbaAlpine je večinoma povezan z morfoleksikaličnimi tipi z pomeni "koza", čreda koz" ali "kozji pastiri". Omenjen tip izvira iz ide. *kag'ah2 (ali *kog'ah2). V sorodu je z got.hakuls "plašč" (ker so plašči bili narejeni iz kozjega usnja), dum.hoekjin "mali kozel" (prim. SNOJ, s.v.koza).
Na nemško-govorečem alpskem področju je Kuh edini označevalni tip za koncept GOVEDO ŽENSKEGA SPOLA. V goh. je od 8. stol. dokazovan kot kuo in se tudi pojavlja v gmh. v skoraj nespremenjeni obliki (prim.DWBs.v.Kuh). Omenjena beseda je verjetno onomatopoetično motivirana (prim.DWDSs.v.Kuh), ker se osnovno deblo najde tudi v drugih indoevropskih jezikih (gr. βοῦς f./m. ; air. bó; kymr. bu, buw, buyn) in ima poleg tega odmeve v drugih jezikovnih družinah (prim.Kluges.v.Kuh).
Grimm, Jacob/ Grimm, Wilhelm (1854-1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, Leipzig, Hirzel
Ta osnovni tip je že dokazovan v stari cerkveni slovanščini. Od današnjih slovanskih jezikov je zastopan samo v slovenščini in srbohrvaščini: slv.lonec "lonec"; hrv., srb. lònac "lonec" (prim.SNOJ, s.v.lonec). Etimologija ni jasna; po ESSJ (II: 149) je omenjen tip ali z grc.ληνός "leseno korito" ali z lat.lanx in grc.λεκίς, λεκάνη "skleda" v sorodu.
Snoj, Marko (2015): Slovenski etimološki slovar, Tretja izdaja, Ljubljana, ZRC SAZU
Razširjanje obravnavanega morfo-leksikalnega tipa sega od zahodnih Alp, posebej od lombardijskega ozemlja, do ligurske in emilijanske ravnine. Omenjen tip je tudi dokazovan dalje zahodno, v jezikovnih varijacijah srednje Francije, Provanse in zahodnih Pirenej. Ljudsko etimološka rekonstrukcija, katera je omenjenega morfo-lesikalnega tipa peljala nazaj k latinskem maius, je bila odklonjena (prim.Pellegrini 1980, 79-80).
Pellegrini, Giovan Battista (1980): Nomi di piante nell'area dolomitica e friulana, in: Linguistica, 77-123
Kljub zasnovi morfo-leksikalnega tipa, ki metodološko temelji samo na izrazni strani, se ta tip Mahd brez dodelitve spola nanaša na vnos "Dudena" Mahd, die z pomenom "kositi, pokošena trava, košnja trave". Femininu Mahd stoji nasproti srednji spol z pomenom "planinski travnik" (prim.Dudens.v.Mahd). Tradicionalni viri kakor tudi VA-Crowdsourcing pogosto ne navajajo slovničnega spola.
Za izvor bazičnega tipa mascarpa se diskutira o različnih zasnovah. V DEI (2380) se povezuje mascarpa z lat.mascarpiō, -ōnis ‘masturbatore’, kar temelji na rekunstruiranem glagolu *manū scarpere ‘prendere con la mano, z roko vzeti’, iz česar je spet izpeljan mascherpa. DELI (3: 726) zavrača to možnost z opozarjanjem na časovno zaporedje najdb. Hubschmied 1936 predlaga drugačno razlago. Vrača se na v Lombariji, v vzhodnem Piemontu in v provincah Piacenza in Parma veljaven mascarpa ‘sirarska skuta’ galski izvor. Izhajajoč iz keltskega korena besede skar- ‘ločiti, raziti se’ rekonstruira *skarpā- v smislu ‘ločitev, razhod’. Ker se v mnogih jezikih sorodstvena oznaka za OČETA in MAMO figurativno prenaša na RODITELJA, VZROK, tako na primer v nem.der Wunsch ist oft der Vater des Gedankens ali lat.omnium malorum stultitia est mater in podobno v irščini mac ‘sin’ je soroden z oznako IZDELKA ali POREKLA, na primer mac mallachtain ‘hudič’ (lat.filius maledictionis), macc-alla ‘odmev’ – dobesedno ‘sin skale’ – ali mac-órna ‘viski’, kar v dobesednem prevodu pomeni ‘sin ječmena’. Izhajajoč iz tega se postavi hipoteza, da je tudi keltščina razpolagala s takšnimi postopki tvorjenja besed in rekunstruira cel. *mapo-oz. *makko-, kar bi potem lahko dalo*mapo-skarpā oz. *makko-skarpā ‘sin ločitve, produkt ločitve’. Svoje domneve opira torej onomasiološko, kajti sir nastane vendar kot produkt iz ločevanja sirotke v tekočino in ostanek trdnih snovi (prim.Hubschmied 1936: 100-102). Aktualno označuje lmo.mascarpón (prim.Treccani) tipično specialiteto sira iz Lombardije, ki se proizvaja z dodatkom sladke smetane in ima visoko vsebnost smetane. Izhajajoč iz lombardščine je beseda s predmetom pristala tudi v drugih italijanskih narečjih (prim.DELI 3: 726).
Morfo-leksikalni tip Mist se zdi razširjen na alemanskem, kot tudi na bavarskem alpskem prostoru. Osnovni pomen je poleg tega vedno "gnoj" v smislu "z slamo ali senom zmešani živalski iztrebki" (prim.Dudens.v.Mist) oz. "kravji gnoj". Lingvistični zemljevidi (prim.Idiotikons.v.Mist, DWBs.v.Mist) nudijo širok pomenski obseg: Mist ne samo pomen "kravji gnoj", ampak tudi "človeški, kot tudi živalski iztrebki", "gnilo/razpadajoče", "gnojilo" in "gnojišče". Današnji leksemMist ima analogije v ags. meohx/meox za "odpadke, gradbene odpadke" (prim.DWBs.v.Mist) in tudi v gotskem jeziku.
Švicarska beseda Mugg opisuje KRAVO. Povezana je z glagolom muggen, kateri med drugim pomeni MUKANJE krave (Idiotikons.v.mugge[n]). Beseda je morda preko jezikovnega stika na živinskem trgu Lugana (od leta 1513) vdrla v toskanski jezik in je izvor od tam, namesto splošno italijanskega vacca, uporabljenega morfo-leksikalnega tipa mucca (f.) (roa.) z pomenom KRAVA MLEKARICA, MOLZNICA. Legenda od AIS karta 1042 izrecno dokazuje, da so v Sieni (AIS P. 552) molznice "pogosto švicarskega porekla" (prim. tudi obširen komentar k mucca (f.) (roa.)). Idiotikon dodeljuje besedo deminutivu Mûggeli, prav tako otroški govorici.
Omenjen osnovni tip izvira od lat.mŭlgēre "molsti" (prim. tudi grc. ἀμέλγω, pri čemer je Alfa prefiks, od katerega motivacija vsekakor ni jasna). Romanske analogije kot ita.mungere (prim.Treccani, s.v.mungere ali lld.mùje (prim.EWD IV, 488), toda, sta opravile spremembo spregatve mŭlgĕre in imata spremembo od -l- k -n- za pogoj. Povezava z Malga je semantično očitna, toda zaradi zvočnega samoglasika problematična. Lat.mulgere izvira kot melken in grc.ἀμέλγειν – po Kluge, 614 od ine.*melǵ- "molsti".
Prav tako kot tudi v Engadinu in v sosednjih delih Lombardije razširjen muaglia (f.) (roa.) "čreda, krava", morfo-leksikalni tipmuvel izvira od lat.mobilis; etimologija je dobro motivirana, ker pri živini gre za premičnine.
Ta bazični tip je razširjen v alemanščini nemške Švice (prim.Nidel ‘smetana, sloj smetane na kuhanem mleku’; prim.Idiotikons.v.Nidel) in v ladinščini (prim.nìda ‘pinjenec’ (prim.EWD V: 49-50). Sprejetje prevzete besede iz nemščine v romanščino se zdi manj prepričljivo; verjetneje naj bi bil nastavljen predlatinski *nīta (prim.Jud 1924: 201-203).
Kramer, Johannes (1988-1998): Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen, Hamburg, vol. 1-8, Helmut Buske
Jud, Jakob (1924): Zu einigen vorromanischen Ausdrücken der Sennesprache, Berlin, in: Zeitschrift für Deutsche Mundarten, vol. 19, Allgem. Dt. Sprachverein, 199-209
Leksem Odel z pomenom "gnojevka, gnojnica, svinjska gnojnica" obstaja na bavarsko- jezičnem alpskem prostoru v oblikah Odl, Otl, Atl ali Ol. V DWB je izpisan morfo-leksikalni tip Adel, v Dudenu in v BWBju, toda je izpisan tip Odel z istim pomenom ("gnojnica") (prim.DWBs.v.gnojevka, Dudens.v.gnojevka, BWBs.v.gnojevkal). Sicer se zdi etimologija te besede do zdaj nepojasnjena, vendar obstajajo podobnosti z podeželsko švedščino, kjer obstaja glagol adla/ala z pomenom "mokriti", kot tudi v romunščini ud "urin" (prim.DWBs.v.gnojevka). V angleščini obstajajoč glagol to addle v smislu "gniti, pokvariti se", vendar mčgoče kaže na skupen izvor iz germanščine.
Grimm, Jacob/ Grimm, Wilhelm (1854-1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, Leipzig, Hirzel
Ta bazični tip se vrača na lat. oznako koncepta PRT (prim.Georgess.v.pānnus), ki se je v tem pomenu ohranil tudi v ita. (prim.Treccanis.v.panno). Razvoj ‘koža, sloj, ki se tvori na površini tekočine, ko se ohladi ali če se pusti na zraku’ je lahko razumljiv. Tako se pojasnjujejo tudi ita.panna, fur.pane‘smetana’, kajti smetana se odloži na mleku kot prt, če ga pustimo stati (prim.DELI 4: 871, Treccanis.v.panna z verbalno izpeljanko pannare 'smetano odložiti'). Podobno motivirana metafora se najde v primeru tēla.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Omenjen morfo-leksikalni tip obsega dva v celotni Romaniji razširjena fonetična tipa [p'astor] in [past'ore], katerima je identični osnovni tippāstor osnova (prim.Georgess.v.pāstor). Prvoten pomen "(ovčji) pastir, ovčar" ostaja ohranjen, z možno razširitvjo pomena na "planšar". Diferencijacija k dvem fonetičnim tipom je povezana z tvorjenjem sklona. Oblika [p'astor] izvira iz imenovalnika, medtem ko je druga [past'ore] odvod od tožilnika (lat.pāstorem). Prevzem imenovalnih oblik pri oznaki oseb ni običajen (Skytte 1998: 48). Na nekaterih območjih stojita oba fonetična tipa pri diferencijaciji drug poleg drugega (prim. FEW 7, 760).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Omenjen osnovni tip ustreza pridevniškem odvodu (prim.Georgess.v.pellīceus) lat. samostalnika pĕllis "koža, krzno, kožuh". Metaforičen pomen "smetana, smetanina plast na kuhanem mleku" je podobno motiviran kot v primeru komentar:B132 "krpa" oz.komentar:B385 "tkivo", katera sta se semantično zelo podbno razvila. Posamično so na VA-področju tudi nadaljevanja lat. osnovne besedepĕllis prejela pomen "smetana" (prim.komentar:B190).
Upoštevati je treba, da so alemanske oblike vsekakor moške, medtem ko je romanski pleʧɑ "smetana" ( v graubündskem Val Monasteru) ženskega spola in tako ustreza fra.pelisse in ita.pelliccia (prim.FEW, 8, 162-164, s.v.pĕllīceus). Pri alemanskih oblikah se zdi, da se gre za sekundarne razvoje, v genusu že prilagojene izposojenke nemškega tipa Pelz (kateri navsezadnje izvira od lat.pĕllīceus; prim.Kluge, 692 in AWB, s.v.pelliz) in ne za relikte iz lokalnega romanskega substrata, kateri bi po spolu morali ustrezati omenjenim ženskem pleʧɑ.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Karg-Gasterstädt, Elisabeth / Frings, Theodor (1952-): Althochdeutsches Wörterbuch. Auf Grund der von Elias v. Steinmeyer hinterlassenen Sammlungen im Auftrag der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig, Lepzig
Omenjena beseda izvira od lat. pomena od ja oz. ŽIVALSKE KOŽE (prim.Georgess.v.pĕllis). V poznejši latinščini se je njen pomen razširil na človeško kožo, kar so romanski jeziki prevzeli, kot na primer ron.piele, spa.piel, ita.pelle, por.pelle ali fra.peau. Tudi v prihodnje, romanski tip označuje tanke, elastične sklede sadja, zelenjave, rastlin itd. (prim.FEW 8, 164-172, s.v.pĕllis). Metaforični prenos na smetanino plast, katera je je na VerbaAlpina-karti samo sporadično zasedena, je očiten (prim. semantično podobno motivirane tipe pellīcia, *nīta in pannus).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta osnovni tip izvira iz lat. tožilne oblike pĭnguem "masten" (prim.Georgess.v.pinguis ), ki se je v retoromanščini, posebej v engadinščini painch "maslo" ohranila (prim.HWdR, 589, s.v.pieun "maslo"). Specializacija pomena iz "mast" v "maslo" je onomaziološko lahko razložljiva. Na področju, na katerem se tradicionalno ni pridelovalo, ali kjer predvsem ni bilo mogoče pridelovati olja, velja MASLO za MAST. Olje tam v tradicionalni kukinji ni bilo tipično. V nasprotju z tem, uporaba olja namesto masla dominira v srednje- in spodnjeitalijanski kuhinji (prim.Scheuermeier 1943: 28).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Roh. (surselvijsko) pischada "maslo" tako kot zraven spadajoče variante v Mittelbündenu so motivirane z izdelovanjem, ker omenjen tip verjetno izvira od latinskega glagola *pisiare "teptati" (prim. Niev Vocabulari Sursilvan online, s.v.pischada).
Pojem PLANINA ali tudi ALP (švicarska standardna nemščina) obsega nad dnom doline ležeči visok pašnik, "kateri je zaradi prostorske razdalje od domače posesti in zaradi v višjih predelih obstoječih podnebnih razmer samo v poletnih mesecih primeren za pašništvo" (Eibl/Kremer 2009, 37), tako kot zraven spadajoče, bolj ali manj preproste stavbe za planinsko osebje in/ali planinsko živino (mlada živina, molznice; predvsem krave, ovce, koze, tudi konji). Zraven pašništva je obdelava mleka v središču pozornosti PLANŠARSTVA; civilnopravne gospodarske dejavnosti se mora ločiti od zadružnih gospodarskih dejavnosti, čeprav jezikovni atlasi te razlike niso sistematično upoštevali (prim. klasičen prikaz od Weiss 1992, Baer 2000 in v zadnjem času Eibl/Kremer 2009, 7-17 kot tudi Bätzing 1997, 18-23, HLSs.v.Alpe, 3. poglavje).
Eibl, Jutta/ Kremer, Daniela (2009): Almwirtschaft im Alpenraum.
Glossar Deutsch, Französisch, Italienisch, Innsbruck, Institut für Translationswissenschaft der Universität Innsbruck
Weiss, Richard (1992 [1941]): Das Alpwesen Graubündens, Erlenbach-Zürich, Rentsch
Baer, Marco (2000): Contributo alla conoscenza della terminologia rurale dell'Alta Valle Blenio, Bellinzona, Università di Zurigo
Slovanski morfo-leksikalni tip planina je že dokazan v stari cerkveni slovanščini. Omenjen tip obstaja tudi v današnjih slovanskih jezikih, npr.: hrv.planìna, ukr. polonína, pol. płonina/połonina in večinoma opisuje BREZDREVESNE PLANINSKE PAŠNIKE. Na preiskovalnem območju se ponavlja polisemija od gem.Alm, Alp in roa.malga z koncepti PLANINA in PASTIRSKA KOČA (prim.Karte). Ta tip izvira od predevnika iz stare cervene slovanščine ПOЛНЫЙ "ploščat,raven".
Fonetično je možno, ta osnovni tip – tipično alpsko besedo – na lat.popīna "kuhinjo-stojnico" navezati in izhajati od metonimnega odvoda "jedi iz kuhinje-stojnice" (prim.Georgess.v.popīna). REW razlaga to nastavitev kot "pojmovno popolnoma izključeno" (s.v.pūpa) in namesto tega predlaga predromanski izvor. Ta predlog je splošno sprejet (prim.HWdR, 624 in EWD 5, 417).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Tip Quark obstaja v narečni rabi na Bavarskem in v Švici, medtem ko v Avstriji prevladuje Topfen. Quark v zahodnonemškem jeziku predstavlja standardno varianto, kar je možen razlog za to, da v vedno večji meri nadomešča osnovno narečno obliko Topfen. Srednjenemške varietete so si izposodile besedo iz srednjega lužiškosrbskega twarog; torej je beseda tudi prišla v novovisokonemški jezik. V srednjevisokonemškem jeziku je beseda še prikazana kot twarc (prim.Kluges.v.Quark; DWDSs.v.Quark).
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften (Hrsg.) (2004-): Das Digitale Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin
Omenjen osnovni tip izvira od pozno latinskega odvoda k označitvi od sira iz sirotke iz lat.sěrum "sirotka" z -aceus, kateri izhaja iz zgornje Italije, Savoje in Švice. Osnovni tip je predvsem ohranjen v franko-provansalskih in okcitanskih narečjih. Iz *sēraceum se je razvil frp.seraz, kar je kot sérac prišlo v francoščino. Francoski način pisanja je ohranil -c od*sēraceum samo iz grafičnih razlogov. Iz francoščine zahodne Švice je bil Rescherack "soljen sir iz sirotke" izposojen v švicarsko nemščino (prim.FEW 11, 495 s.v.*serāceum; prim.Idiotikon 4, 1642 s.v.Rescherack; prim.TLFis.v.sérac).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Za proizvodnjo sira se z pomočjo v mleku vsebovana beljakovina kazein obarja, t.j. se spremeni iz tekočega v trdno agregatno stanje in tvori skuto, iz katere potem nastane sir. Preostala tekočina je SIROTKA. Vsebuje dodatno beljakovino, namreč albumin, katerega je v drugem strjevalnem postopku tudi mogoče obarjati in ga predelati v sir. Omenjen albumin-sir je predvsem v narečjih nemškega jezikovnega področja Švice med drugim označevan kot Ziger. ita. kot ricotta.
Omenjen osnovni tip z pomenom "pena" je germanskega izvora. Njegova razširjenost kaže na izposojenko iz germanskega jezika pred preseljevanjem narodov. Prvotno je beseda opisovala neke vrste promenado, katero so Rimljani od Germanov kupili in jo imenovali spuma (prim. Martial 8, 33, 19f. [ed. Loeb]: "fortior et tortos servat vesica capillos / et mutat Latias spuma Batava comas." 'Stronger the net that keeps braided hair in place and the Batavian foam that dyes Latin tresses'; prim. tudi Plin. NH 28, 191, v tej zvezi govorimo o sapo/Seife). Pri Pliniusu se omenjena beseda tudi uporablja za opisovanje butyrum, "maslo" (prim. besedni povzetek v komentarju k konceptu SIR). Zato je očitno da germanska beseda velja za prevodni kalk od lat.spuma ; zaradi stika z lat. izrazom je germ. *skūm k skuma tudi prevzel ženski spol. Iz tega so bili izposojeni fra.écume in ita.schiuma . Fro., frm.escume je v 12. stol. dokazovan z splošnim pomenom "pena, katera nastaja na tekočinah, če se jih pretrese, ogreje ali če fermentirajo" (prim.FEW 17: 137-140). Specifičen pomen "smetana" se zdi tipično alpski.
primerjaj
Latinščina
(ISO 639-3)
Francoščina (ISO 639-3)
Italijanščina (ISO 639-3)
Stara francoščina (ISO 639-3)
Srednja francoščina (ISO 639-3)
(auct. Myriam Abenthum | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)
Omenjen morfo-leksikalni tip izvira od lat. osnovnega tipa *excocta. V sorodu je z rom. tipom scotta in z gem.Schotten. Fonetični in semantični razvoji kažejo na to, da je ta tip bil že zgodaj privzet v slovanščino (prim. SNOJ, s.v.skūta).
Latinski samostalniški osnovni tip solarium temelji na latinskem pridevniku sōlārius "k soncu spadajoč". Samostalnik se je v latinščini pojavljav v dveh glavnih pomenih: 1) sončna ura 2) vsak soncu izpostavljen kraj (prim.Georges, s.v.solarius). Oba pomena sta bila že dokazano uporabljena pri Plautusu (prim. Georges, s.v.solarius; prim. FEW, s.v.solarium). Osnovni tip se tudi pojavlja v osnovnem pomenu (2) v italijanskem in nemškem knjižnem jeziku in pa v stari oz. srednji francosčini (prim.ita.solaio, nem.Söller, sfr. soler (s. Du Cange Bd. 7 s.v.solier).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Omenjen osnovni tip izvira od lat.spŏngia "goba", kar je bilo izposojeno iz grc.σπογγιά. Mlajša oblika *sponga je sledila iz vpliva od grc.σπόγγος. Zaradi tega je sufiks -ia zu -a bil poenostavljen, ženski spol je bil ohranjen. Iz *sponga sta bila izposojena fra.éponge in ita.spongia. V Italiji se je beseda širila na vzhodni obali od juga na sever in je v Padski nižini izpodrinila lat.spongia. Tudi na zahodni obali se je širila na sever, vendar tam ni mogla izpodriniti toskanskega spugna od lat.spŏngia. Na račun spŏngia se je beseda razširila na celotnem galoromanskem področju. Marseille je bil predlagan za središče širjenja, ker je beseda tja prišla iz Grčije zaradi trgovanja z gobami. Marseille je bilo glavno mesto za omenjeno trgovanje (prim.FEW 12, 207-209 s.v.spongia).. Beseda je bila izposojena iz Veneta ali Trentina v dolomitsko ladinščino (prim.EWD VI: 395). V Furlaniji je omenjen tip v metaforični rabi postal pomen za maslo (prim.AIS, karta 1207 in karta 1208; prim. tudi ASLEF 3397), kar je možno razložiti z podobno obliko in barvo naravni gobi. Pri proizvodnji masla se maščoba ločuje od pinjenca v obliki maslenih zrn. Po izpuščanju pinjenca se maslena zrna opere in se potem z gnetenjem iztisne preostalo tekočino (prim.Mohr 1937: 379-380).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
S tem morfo-leksikaličnem tipom se označuje v frankoprovansalščini in okcitanščini. ZIGER; tip se lahko nanaša na *sēracea, torej na žensko obliko pridevniške izpeljanke od lat.sĕrum ‘sirotka’ (prim.Georgess.v.serum). To FEW dokazuje s.v.*sēraceum tudi moška različica (frp.seraz), ki je prišla v obliki sérac (s čistim grafičnim izglasjem -c) v fra. standardni jezik. Ena iz tega izpeljana oblika je bila v zahodni Švici ponovno izpeljana v gsw. (alemansko) (prim.Idiotikons.v.Rescherack ‘slana sirarska skuta’).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Leksem Suckel (tudi Suggel, Sückel, Süggel) je v alpskem prostoru "narečno (visokonemško in srednjenemško) razširjen" (prim.DWBs.v.prašič). V uporabi je v pomenu "mladi prašič/pujsek", ampak tudi "doječa svinja", "svinja" ali splošno "prašič" (prim.DWBs.v.prašič, BWBs.v.prašič, Idiotikons.v.prašič). Čeprav v crowd-anketi do sedaj skoraj ni dokazil, je Suckel v DWB, BWB tako kot v Idiotikon dokazovan (prim.DWBs.v.prašič, BWBs.v.prašič, Idiotikons.v.prašič). Samostalnika se lahko izpelje iz Suckel od glagola suckeln/suggeln, z pomenom "sesati, srebati, piti". Obstaja tudi možnost, da je v sorodstvu z leksemom Suggen za "svinjo". Tukaj z Suckel/Suggel morda obstaja pomanjševalna oblika od Suggen (prim.Idiotikon, s.v.Suggen).
Grimm, Jacob/ Grimm, Wilhelm (1854-1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, Leipzig, Hirzel
Ta osnovni tip se nedvomno navaja na latinščino; prim.Georgess.v.tēla "tkivo/tkanina". V teh pomenih obstajajo na celem romansko govorečem območju po izvoru sorodne besede, tako ron.teară "preja", ita.tela "tkanina", pms.teila, fra.toile, roh. (engadinsko) taila, fur.tele, spa.tela ali por.teia. Poleg njegovih osnovnih pomenov je tēla razvil še nekaj drugih, bolj specifičnih pomenov, kot na primer "koža, ovoj". Omenjene metfaforične izpeljave "KOŽA NA MLEKU, VRHNJE /SMETANA" so dobro vidne na karti tela; najde se jih tudi drugje, kot na primer v stari provansalščini teleta ‘PEAU QUI SE FORME SUR LE LAIT CUIT’ ali v makedonski romanščini teară ”KOŽA NA MLEKU” (prim.FEWs.v.tēla 13/1: 158-162 in REW 8620 s.v.tēla). Podobno motivirana metafora je *nīta.
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Morfo-leksikalni tip Tenne (tudi Tenn, Tenni; dokazovan kot Denna, Den, Tänn, Tennen) obstaja v bavarskih in alemanskih narečjih alpskega prostora. Znotraj Crowd-dokazil je v bavarskem jezikovnem prostoru večkrat omenjen pomen "soba z senom, skedenj, gumno", vendar posamično tudi "vhod v skedenj" ali "skladišče". Čeprav se v Crowd-dokazilih doslej komaj kažejo dokazila za alemanski prostor, daja itiotikon dokaz za eksistenco omenjenega morfo-leksikalnega tipa na alemanskem jezikovnem področju. Pomeni "kraj za mlatenje in čiščenje žita, krmilni hodnik v hlevu", ampak tudi "tla" ali "planšarska soba" so zastopani (prim.Idiotikons.v.Tänn). DWB navaja za leksem Tenne pomene "kot mlatilno mesto služeča zravnana tla znotraj ali zunaj skednja", "skedenj", "veža, hodnik" ali načelno "tla, prostor, površina". Izvor je verjetno indoevropski, ker ima beseda dhan v san. pomen "udarjati" oz. "kraj, kjer se udarja, mlati" (prim.DWBs.v.skedenj).
V zahodnih Alpah je morfo-leksikalni tip tomme razširjen; etimološko izvira od cel.toma (prim.FEW 13/2, 20 in sledeče., s.v.*toma). Kot generičen pomen koncepta SIR je pretežno sinonimen z tipom fra.fromage/ita.formaggio. Transparentna etimologija od fromage/formaggio iz latinskega participa formaticu(m) "oblikovan" kaže, da pri omenjenem tipu obstaja sekundarna razširitev pomena "oblikovan trdi sir" ---> "na splošno, sir". Manj očitno je, da se generičen pomen, naj bi tudi v primeru tomme šele sekundarno razvil. Dokaz zagotavlja Sicilija, kjer sta oba tipa z komplementarnimi pomeni, dobro dokazovana, kot se vidi na karti ki temelji na Sottile 2002, 168:
scn.tuma, kateri je očitno prišel z galo-italskimi naseljenci v spremstvu normanske osvojitve, opisuje neoblikovan sveži sir, medtem ko scn.formaggiu opisuje izključno in samo v smislu etimologije, oblikovan sir, podrobnejše: v oblikovane posode stlačena masa sira, v različnih stopnjah zorenja:
"tuma GA ['tuma], GE → etn., AL → etn., CA → etn., IS. → etn., PO → etn. ['tuma],['tumwa] f. prodotto caseoso che si ottiene rompendo la cagliata. 2. formaggio fresco non sottoposto a sterilizzazione nella scotta. 3. formaggio fresco, immerso direttamente nella scotta senza essere pressato nelle fiscelle.
Rotta la cagliata (→ quagghiata) nella → tina, la massa caseosa che precipita sul fondo e che viene raccolta (→ accampari, → arricampari) e sistemata a scolare nel → tavulìeri è ormai detta tuma. La tuma, poi, facoltativamente tagliata a cubetti, viene sistemata in fiscelle (→ ntumari, → ntumalora) perché possa scolare ulteriormente. Tuma è, inoltre, chiamato il formaggio che non viene sottoposta a sterilizzazione nella scotta (cfr. GE) e che generalmente viene consumato subito [...]
Etn[otesto]. GE [a Geraci; TK] a tuma un ci â d'èssiri misa nâ → vasceɖɖa, si ssi parra di tuma.
Trad. «la 'tuma' non va messa [raccolta] nelle fiscelle, se parliamo della 'tuma' ». [...]
Etn. IS [a Isnello, TK] a tuma jeni u prodottu che si ffa ppoi u → formàggiu
Trad. «La 'tuma' è il prodotto [la pasta caseosa] che [con cui] si fa il formaggio». [...]" (Sottile 2002, 168)
V Siciliji sta se oba tipa v njunih osnovnih in specifičnih pomenih obdržala, kateri je v primeru od formaggiu celo motiviran. Tudi motivirana je scn. pomanjševalnica tumazzu (prim. Sottile 2002, 168), katera je sicer sinonim za trde in oblikovane, ampak zato tudi reducirane, bolj male hlebce sira, kot izdelki, kateri so danes trženi v Franciji in v zahodni Švici kot tomme (prim. ustrezne 'tipi morfo-lessicali' v Atlante linguistico della Sicilia – online).
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
Leksikalni tip Topfen obstaja na Bavarskem in v Avstriji. Etimološki slovar nemškega jezika postavlja Topf v povezavo z poimenovanjem in opozarja n.p. na Topfkäse v frankovskem narečju. Na katerega od teh pomenov od Topf – "posoda" ali "vrtavka"- se nanaša omenjeno ime, ostaja nejasno (prim.Kluges.v.Topfen). Druga izpeljava se nanaša na nhd. Tupf(en) "mesto", "točka". Ta etimologija je videti točnejša, ker je Toppenoz.Doppel v švabskih oz. švicarskih narečjih dokazovan (prim.DWDSs.v.skuta/sirček).
Zanimiva je razširjenost od Topfen iz vidika raznolikega jezikoslovja. Kot narečna oblika je na Bavarskem še znana oz. se še uporablja. Poleg tega obstaja tudi zahodnonemška standardna varianta Quark, katera je tudi imenovana varianta znotraj narečja. Verjetno se iz navzočnosti variante Quark lahko sklepa, da je Topfen kot osnovno-narečna oblika izpodrinjen. V nasprotju z zahodnonemško standardno varianto, predstavlja Topfen v Avstriji tudi običajno standardno varianto. To se kaže zato, ker tam Quark kot narečna varianta dejansko ne obstaja, hkrati pa alemanska Predarlska sprejema Topfen v narečjih, kot bavarsko izposojenko.
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften (Hrsg.) (2004-): Das Digitale Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin
V galo-romanskem jeziku je bil tip mŭlgēre "molsti" v veliki meri nadomeščen z lat.trahěre "vleči/potegniti" (prim.Georgess.v.traho); kot razlog zato se večinoma navaja homofonija, katera je nastala iz fonetičnega sovpada z sledečimi oblikami iz lat.molěre "mleti" v fro., frm.moudre (prim.FEW 6, 198-200, s.v.mŭlgēre).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Ta tip je videti pred-latinsko, morda galsko. Kratek vnos v Kluge, online, ali v drugi obliki, se glasi:
"Zieger. Sm ‛Quark’ per. wobd. (15. st.), svn. ziger, spahd. ziger. Beseda alpskih narečij. Poreklo neznano."
Od Hubschmied 1936, 93-95, je bil predlagan galski etimon *tsigros bzw. *tsigronos "drugo segrevanje"; druga oblika je potrebna za pojasnitev morfo-leksikalnega tipa retoromanščine z poudarjenim sufiksom (Tschagrun). Datacija, katero je omenil Kluge, je medtem prehitena. Beseda je bila namreč že v Consuetudines samostana Hirsaua od konca 11./začetka 12. stoletja večkratno dokumentirana (prim.Bulitta 2018, 203).
Hubschmiedova ideja tako ni oslabljena.
Tudi Klugova trditev, da bi se omejili na zahodno gornje-nemško besedo ("wobd.") mora spričo tirolskih dokazil biti revidirana na VA-karti.
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Bulitta, Brigitte; Mikeleitis-Winter, Almut (2018): Vom Schweigen der Mönche
Volkssprachige Bestandteile im Signa-loquendi-Kapitel der
Consuetudines Hirsaugienses und das Althochdeutsche, Berlin, in: Sprachwandel
im Deutschen.
Herausgegeben von Luise Czajkowski, Sabrina Ulbrich-Bösch
und Christina Waldvogel, De Gruyter, 181-212
Ta osnovni tip temelji na lat.ŭnctum "mast, mazilo" in ustreza preteklemu deležniku lat. glagola ŭngere "mazati"; zaradi substantivizacije sledi pomen "maščoba". Hkrati je od 2. stoletja naprej tudi pomenilo "mazilo". Oba pomena obstajata še danes. "Mazilo" se je v ita.unguento, pms.oit "mazilo" ohranilo (prim.Treccani). K omenjeni osnovi tudi spadajo ron.unt ali fur.ont z pomenom "maslo" (prim.FEW 14: 29-30; prim.REW: 9057). Osnovni tip ancho je verjetno po Kluge (2012: 437) čez ine. koren *ongw en- "mazilo, mast, maslo" z osnovnim tipom ŭnctum po izvoru soroden.
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Latinska osnova unguere z mehkonebnikom je bil v neposredno sosednjem romanskim kontaktnem področju zaradi variante *ŭngĕre (REW 9069) odrinjen, kot se opazi zaradi palatalizacije od g v roh. (surselvsko) unscher, roh. (engadinsko) uondscher, ita.ungere med drugim (prim.HWdR, 971). Iz participa unctum je v romanskogovorečem delu VA-področja nastal dobro dokazan fur. pomen za MASLO ont, lld.onto, vonto (prim.ron.unt). Hkrati je od 2. stoletja pomenil tudi "mazilo", kar se je v ita.unto, pms.oit "mazilo" obdržalo (prim. FEW 14: 29-30; prim.REW: 9057).
Romanisches Etymologisches Wörterbuch
Retoromanščina (ISO 639-3)
Italijanščina (ISO 639-3)
primerjaj
Handwörterbuch des Rätoromanischen
VerbaAlpina
Furlanščina (ISO 639-3)
Ladinščina
(ISO 639-3)
Romunščina (ISO 639-3)
Piemontski jezik (ISO 639-3)
(auct. Myriam Abenthum | Thomas Krefeld – trad. Eva Jezovnik)
Ta beseda je že znana v chu. kot vědro in se je kasneje pojavila v modernih slovanskih jezikih (prim.hrv.vèdro, vjèdro, rus. vedró "votla mera", ces. vědro "vedro, čeber", poln. wiadro "vedro"). Omenjena beseda je izpeljava iz idg. *u̯ódr̥ z pomenom "voda".
Po Georges je osnovni pomen od lat.vigilia "biti na straži, biti na nočni straži". Zaradi metonimnega prenosa je med drugim tudi nastal pomen "družabni večer, predvečer, večerni pogovor" (prim.FEW 14, 438, s.v.vigilia). V alpskem prostoru so se razvili drugi pomeni, ki tudi temeljijo na metonimiji: "svinjak, planinska postojanka, bivališče za planinsko osebje, ognjišče" (prim.karta vigilia).
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
Omenjen slovanski osnovni tip se najde v pisnih virih stare cerkvene slovanščine. Nekaj današnjih slovanskih knjišnih jezikov je prevzelo tip: hbs. žlijȇb dial. rus. žólob, slk. žl'ab, pol. żłób, vsi z pomenom "korito za krmo". V praslovanščini je *žȇlbъ verjetno bil pomen za VDOLBINO. Zato je tudi funkcionalna razširitev k pomenu "korito za krmo" sprejemljiva. Osnovni tip je v sorodu z grc.gláphō (γλάφω) 'aushöhlen', grc gláphy (γλάφῠ, n.) "votlina, dolina", gulban "bodica, kljun", cym. gylf "kljun" in z galoromanskem gulbia "sekač, dleto". (prim. SNOJ, s.v.žlẹ̑b)
