Ta stran ponuja tri različne možnosti: (1) kartografski prikaz georeferenčnih informacij, ki jih je mogoče izbrati s pomočjo različnih filtrov; (2) kvantitativen kartografski prikaz relativne pogostosti filtriranih informacij; to funkcijo aktivirate s krožnim simbolom s črko 'Q'; filter 'območja in regije' omogoča izbiro referenčnih območij; (3) določitev poljubnih izbranih informacij, ki jih je mogoče glede na interese uporabnika kombinirati in shraniti v 'sinoptične karte'. Temu služi pogovorno okno 'sinoptične karte'.
Ta meni vodi do vseh jezikovnih dokazil, katera so združena pod enim osnovnim tipom; osnovni tip je skupni leksikalni koren vseh teh dokazil, kateri lahko spadajo k večjim jezikovnim družinam. Tako prikazujejo nem. Butter, fr. beurre in it. burro osnovni tip gr.-lat. butyru(m). Osnovni tip ne izjavlja nič o konkretni poti historičnega širjenja enega morfološko-leksikalnega tipa.
Ta meni vodi do vseh jezikovnih dokazil, katera so združena pod enim morfološko-leksikalnim tipom, torej pod oblikami enega osnvnega tipa le iz ene družine jezikov, kateri imajo skupne gramatične lastnosti in sicer besedno vrsto, spol in besedotvorni elementi. Tako prikazujejo naslednje narečne oznake preprostih planinskih stavb: ita. ž. baita, ita. m. bait und ita. m. deminutiv baitun različne morfološko-leksikalne tipe enega in istega osnovnega tipa.
Ta meni vodi do vseh jezikovnih dokazil, katera so dodeljena enemu določenemu konceptu. Koncepti navajajo pomene jezikovnih dokazil; Konkretneje gre za izvenjezikovne kategorije, katere so poimenovane zaradi jezikovnih oblik, torej npr. različne stavbe, priprave, izdelke, osebe itd., katere so relevantne za projekt.
Ta meni vodi do mreže \"informatorjev\" določenega izvira. Vse jezikovne oblike projekta izvirajo od informatorjev; Glede na izvir gre za individuume, katerih starost, spol, stopnja izobrazbe so specifirani, ali delno za nedoločne govorce. Informanti dobavljajo izključno georeferencirane jezikovne oblike.
Pod to rubriko so združeni vsi podatki, kateri nimajo nobene zveze z tipi, koncepti in informatorji projekta. Torej se nahajajo v obrobju. Ti so lahko koristni ali važni pri razlagi jezikovnih fenomenov.
'Območja in regije' so prostorske razčlenitve, v katere razvrščamo georeferenčne jezikovne oblike. Služijo predvsem kot referenčne meje za količinsko vrednotenje.
Če želijo uporabniki prispevati komentarje o elementih te kategorije (na primer posebnosti o posameznih političnih občinah), VerbaAlpina prosi, da ji uporabniki ustrezne informacije pošljejo. Neposreden vnos komentarja preko interaktivne karte trenutno žal še ni mogoč.
Instance --> skupina dokazilo SUBSTRING(Instance, 1, 3) --> skupina predpona (prefiks) SUBSTRING_INDEX(Instance_Source, "#", 1) --> skupina vir
Pri kvantitativnih povpraševanjih
Print List
Print List
Dodajte prekrivanje...
Mayr's Alpenkarte 1875
Berghaus, Hermann (Gotha): Karte der Alpen aus C. Mayr's Atlas der Alpenlander zusammengestellt und vollständig umgearbeitet. 8 colorirte Blätter, 1875, Perthes
Karl von Czoernig: Ethnographische Karte der oesterreichischen Monarchie,Czoernig 1855
Czoernig, Karl von (Wien): Ethnographische Karte der oesterreichischen Monarchie, 1855, Militärgeographisches Institut
Kirchenprovinzen Mitteleuropas um 1500,Droysen / Andree 1886
Droysen, Gustav / Andree, Richard (Bielefeld): Allgemeiner Historischer Handatlas in Sechsundneunzig Karten Mit Erläuterndem Text, 1886, Velhagen & Klasing
Sprecher von Berneck / Clüver 1617: GraubündenSprecher von Berneck / Clüver 1617
Sprecher von Berneck, Fortunat / Clüver, Philipp: Graubünden, 1617, in: Grosjean, Georges [Hrsg.]; Cavelti, Madlena [Hrsg.] (1971): 500 Jahre Schweizer Landkarten — Zürich, 1971, Karte 9
Zanoli, Marco: Der Freistaat der Drei Bünde bis 1797, basiert auf: Adolf Gasser und Ernst Keller, Historische Karte zur territorialen Entwicklung der Schweizerischen Eidgenossenschaft 1291–1797. o.O. 1932, 2006, in: Wikipedia