Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P  Q  R   S   T   U   V   W  X  Y  Z  


Entitetni odnos  (citiranje)

Podatki so praviloma lahko strnjeni v tako imenovane »entitete«. Pri tem gre za razrede podatkov, ki vsakič izkazujejo določeno vrsto in število posebnih značilnosti. Tako lahko na primer mesta Trento, Innsbruck in Luzern tvorijo razred »kraji«, ki mu pripadajo značilnosti »krajevno ime«, »dolžinska stopinja«, »širinska stopinja«, »država« in »število prebivalcev«. Posamezni člani takega razreda se razlikujejo po različnih značilnih vrednostih, ki tvorijo razred.
V relacijski zbirki podatkov so entitete na idealni način shranjene vsaka v svojo preglednico, pri čemer vsak stolpec v preglednici vključuje vrednosti vsakokratne specifične značilnosti. Vrstice v preglednici vsebujejo posamezne člane podatkovnega razreda (entitete), ki se med seboj razlikujejo po značilnih vrednostih. V večini primerov – in tako tudi pri VerbiAlpini – predstavlja relacijska zbirka podatkov nabor različnih entitet (in torej preglednic), med katerimi obstajajo logični odnosi. Tako bi bila recimo entiteta »informator«, ki je definirana z značilnostmi »starost«, »spol«, »kraj rojstva« in »kraj bivanja«, logično povezana z entiteto »kraji« tako, da bi imeli značilnosti »kraj rojstva« in »kraj bivanja« ustreznici v entiteti »kraji«. Odnosi med člani teh dveh entitet sledijo iz ujemanj vrednosti ene ali več vsakokratnih entitet, ki so po svojem bistvu skladne. V danem primeru bi lahko teoretično prišlo do dodelitve iz identičnih značilnih vrednosti »kraj rojstva« in »krajevno ime«, s čimer bi nekemu informatorju posredno lahko dodelili geokoordinate njegovega rojstnega kraja. Zlahka vidimo, da lahko v tem primeru pride do težav zaradi homonimov. Da bi jih preprečili, je v navadi, da uporabljamo cela števila kot identifikatorje (»ID«), ki enoumno označujejo člane iste entitete.
Skicirani sistem entitet in njihovih logičnih povezav se imenuje entitetni odnos (entity relationship). Zaloga podatkov v relacijski zbirki podatkov je brez razlage odvisnosti, ki obstajajo v njej, le težko razumljiva in uporabna. Po navadi je preslikava entitetnih odnosov predstavljena v obliki grafične sheme.
Entitetni odnos je med cikličnimi razvojnimi fazami VerbeAlpine (gl. Spremljanje različic) podvržen nenehnemu prilagajanju in s tem spremembam. Vsaki arhivirani različici VerbeAlpine je v obliki entitetnoodnosnega diagrama ### dodan model entitetnega odnosa različice zbirke podatkov, ki je vsakokrat znova vzet za osnovo; diagram je izdelan s programom yEd in shranjen kot GraphML- in PDF-Dokument. Naslednja grafika temelji na entitetah in povezavah zbirke podatkov VA_XXX v aktualnem stanju (20. 3. 2015), vendar pa je ne odslikava povsem in jo je treba razumeti le kot ponazarjalni primer: ###





(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Etimologija  (citiranje)

Razkrivanje jezikovnih plasti, stratigrafija, predvideva etimologizacijo. Etimološki komentar izhaja vsakič iz osnovnega tipa in sledi trem ciljem:
– določitev izvornega jezika leksemske osnove;
– utemeljitev občutka pripadnosti vseh tipov, ki so združeni pod osnovni tip; za to so odločilni pravila zgodovinske fonetike in semantična verjetnost konceptnih odnosov, ki tvorijo osnovo;
– rekonstrukcija poti izposoje, če je osnovni tip razširjen na več jezikovnih področjih; kakor hitro se jezik etimona na eni strani ne ujema z jezikom informatorjev na drugi strani, je samodejno ugotovljen jezikovni stik.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Etnolingvistična podobnost  (citiranje)

Z etnolingvističnega stališča tega projekta tvorijo osnovni tipi temelj večjezičnega alpskega prostora. V smislu sintetične predstavitve sta predvideni dve različni kvantitativni funkciji kartiranja.
  1. Najprej so zelo pomembne alpske besede; v celoti tvorijo tako rekoč fiktivni idealni tip, ki se mu bolj ali manj približujejo posamezni krajevni govori. Temu ustreza kartiranje stopnjevite podobnosti, ki jo navdihuje predstavitev champ gradient de la gasconité v ALG 6.
  2. Nato je po zgledu ASD kartirana relativna podobnost vseh zapisovalnih krajev med seboj, s tem ko so ugotovljeni in prikazani skupni osnovni tipi poljubnega zapisovalnega kraja in tisti poljubnega drugega kraja kot referenčne točke.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst



Etnolingvistika  (citiranje)

"On ne peut pas faire l'histoire des mots sans faire l'histoire des choses" (Jaberg 1936, 23).

V romanistični, predvsem pa v italijanistični raziskovalni tradiciji je bila dialektologija od samega začetka, v Italiji torej vsaj od Giuseppeja Pitréja, vedno zelo tesno povezana z družboslovjem, natančneje rečeno s sociologijo in etnologijo. V tej perspektivi se da celotno geolingvistiko razumeti celo kot poddisciplino nadrejene »etnoznanosti«. Ta izraz, ki je tu uporabljen kot prevod nemškega izraza Ethnowissenschaft oz. italijanskega etnoscienza (iz angleškega ethnoscience, se niti v Italiji niti v Nemčiji ni uveljavil. V zelo prodornem in informativnem priročniku Manuale di enoscienza Giorgia Raimonda Cardona (Cardona 1995) piše:

"[...] il prefissoide etno- permette un'immediata 'etnologizzazione' di qualunque sottodisciplina [...]. L'inglese offre ancora un altro tipo di formazione, quella con folk- (folk-taxonomy), che ha però lo svantaggio di non essere atrettanto facilmente esportabile quanto il suo concorrente grecizzante.
Il termine con etno- copre però due cose distinte, nella letteratura: etnobotanica può significare:
a) una vera botanica scientifica, ma ritagliata sull'habitat, uso ecc. di una specifica etnia;
b) la scienza botanica posseduta da una specifica etnia.
Nel primo caso, il ricercatore è soprattutto un naturalista, che compie il suo lavoro consueto, anche se con una particolare attenzione alle denominazioni locali ecc.; nel secondo il ricercatore è piuttosto un antropologo conoscitivo, che studia come venga categorizzato il mondo naturale da una data etnia; dei dati naturalistici egli si servirà soprattutto per ancorare le classificazioni così individuate a referenti reperibili e riconoscibili anche per chi è esterno alla cultura studiata. [...]
Gran parte dell'analisi etnoscientifica si basa sull'analisi di enunciati della lingua del gruppo [...] " (Cardona 1995, 15 f.; poudaril ThK)

Tako skicirana etnoscienza se v tradiciji Združenih držav Amerike imenuje cultural anthropology (dt. Kulturanthropologie). Posebno v nemškem jezikovnem prostoru pa poleg tega obstaja razlikovanje med Volkskunde za raziskovanje domače kulture ali domačih kultur in Völkerkunde za raziskovanje tujih, posebej še neevropskih kultur. V sodobnosti se zato namesto tega govori o etnologiji s posebnim podpodročjem, imenovanim evropska etnologija (v smislu narodopisja, Volkskunde). Oznaka Ethnolinguistik zato tudi ni enoumna, ker je pogosto omejena na jezikoslovne raziskave neevropskih kultur (prim. Senft 2003), čeprav evropskega naj ne bi izključevala; kategorično ločevanje se glede na naraščajoče množične in obsežne migracijske tokove tako ali tako čedalje bolj kaže kot nesmiselno.

V navedenem Cardonovem odlomku je treba pojasniti neko nejasnost, in sicer v zvezi s prefiksoidom etno-, ki se po eni strani uporablja kot sinonim angleškega folk in po drugi strani v zvezi z etnia. S folk (v folk-taxonomy itd.) je opozorjeno na vsakdanje znanje ali na znanje iz življenjskega sveta ter na šege laikov oz. neznanstvenikov in ravno v tem smislu naj bi tudi Ethnie-, etnija (oz. ethno-, etno-) opozarjalo na kulturne skupnosti vsakdanjega sveta, ne da bi impliciralo idealizirane predstave o homogenosti, starinskosti, socialni zaključenosti itd. Cardonovo razlikovanje (a proti b) še naprej opozarja na dve komplementarni raziskovalni perspektivi v kulturoloških in družboslovnih znanostih.

Skupno se sme dialektološke raziskave v Cardonovem smislu (tudi naknadno) označiti za »etnolingvistične«, če zbirajo in analizirajo jezikovne podatke v tesni zvezi z vsakdanjo kulturo govorcev.

V romanistični tradiciji se je ta usmeritev uveljavila s prototipskim Jezikovnim in stvarnim atlasom Italije in Južne Švice (Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz) (AIS); zaznamuje nedvomno največjo razliko in napredek v primerjavi z ALF, kot je ne brez zanosa zapisal Karl Jaberg. Pasus, pomenljiv glede na samoumevnost AIS in zgodovino znanosti, si vsekakor zasluži, da ga izpostavimo:

"L'importance des «choses» n'a pas échappé à l'esprit de Gilliéron [...] Que Gilliéron ait complètement négligé ce point de vue dans la conception de l'Atlas et qu'il n'en ait tenu compte qu'en passant dans ses autres publications, c'est un fait d'autant plus étrange qu'il connaissait fort bien les «choses» et s'y intéressait passionnément. A-t-il approuvé l'enseignement que Ferdinand de Saussure a tiré de ses incursions dans les domaines limitrophes de notre science, à savoir que la «linguistique a pour unique et véritable objet la langue envisagée en elle-même et pour elle-même», principe qui, malgré l'admiration que j'ai pour le grandsavant genevois, m'a toujours semblé singulièrement rétrécir le champ d'action du linguiste." (Jaberg 1936, 27 f.)

Jaberg izrecno in povsem po pravici kaže na to, da saussurjevski strukturalizem ravno v tej točki ohranja mladogramatične predstave; s stališča sodobne geolingvistike torej poskus, da bi opazovali jezik kot »modul«, ki se ga da izolirati, nikakor ni zaznan kot nova paradigma, temveč naravnost kot tradicionalističen:

"La conception du Petit Atlas phonétique du Valais roman [prav tako Gilliéronovo delo; Th.K.] et celle de l'Atlas linguistique de la France remontent à une époque qui était encore sous l'empire des néogrammairiens, et on sait ce que les néogrammairiens doivent aux sciences naturelles. Ce n'est certes pas un hasard que le Cours de linguistique générale s'en ressente également. M. Jud et moi, nous avions pas ces attaches avec les néogrammairiens, Gilliéron lui-même nous avait aidés à les rompre. Nous étions en revanche fortement impressionnés par les brillants articles de Meringer et de Schuchardt. La réalité des choses était autours de nous. Nous avions nous-mêmes parcouru les pays romans ; nous avions recueilli sur le terrain des observations ethnographiques et folkloriques. Comment en rester aux mots? Tout en sauvegardant le caractère essentiellement linguistique de notre ouvrage, nous croyions devoir fournir à l'historien des mots les données nécessaires pour se faire une idée des choses, afin qu'il ne bâtisse pas dans le vide." (Jaberg 1936, 28).

Smer etnolingvistično usmerjene tradicije italijanske dialektologije se kaže v raziskavi Huga Plomteuxa (Plomteux 1980) Cultura contadina in Liguria, ki je nastala z opazovanjem udeležencev. Etnolingvistično zelo dobro, v primerjavi z drugimi regijami mogoče najbolje je predstavljena Sicilija. Navestii je treba predvsem objavo Fanciullo 1983 in mnoga druga pomembna dela, ki so nastala v okviru atlasa Atlante linguistico della Sicilia; o raziskanih kulturnih tehnikah in tradicijah nas informirajo Bonanzinga/Giallombardo 2011, Matranga 2011, Sottile 2002 in Castiglione 1999.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst