Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P  Q  R   S   T   U   V   W  X  Y  Z  


Induktivno raziskovanje kulturnega prostora  (citiranje)

Projekt postavlja v središče zanimanja Alpe kot en sam kulturnoprostorski kompleks, ker izhaja iz pričakovanja skupnih kulturnih tehnik v celotnem alpskem prostoru. Osnova za to je v prilagoditvi enakim ali vsaj zelo podobnim življenjskim razmeram v visokogorju in v samoumevni razširjenosti ustreznih spretnosti in izročil, ki so povezana s tem. Ker se te skupne značilnosti jezikovno jasno kažejo v ustreznih oznakah, ni primerno, da bi alpsko kulturo stvari opisovali tako rekoč od zgoraj navzdol v zoženih okvirjih posameznih jezikovnih skupnosti, tj. v trdni mreži raziskovalnih točk na vnaprej določenih jezikovnih ali narečnih področjih; to večinoma ustreza namenom dialektologije, ki meri na kar se da popoln opis posameznega področja in v najboljšem primeru specifičnih različkov. V tukajšnji perspektivi medjezične jezikovne geolingvistike se morajo v nasprotju s tem področja razširjanja kulturnih izročil in njihovih jezikovnih oznak induktivno razkriti od spodaj navzgor, tj. iz nabora kar se da številnih lokalnih ugotovitev.
Temeljno načelo je v tem, da operiramo izključno s podatki, ki se jih da georeferencirati, in – ne glede na pripadnost krajev Alpski konvenciji – ne določati obsežnih kategorij. H kulturnoprostorskemu profiliranju alpskega prostora lahko prispevajo dopolnilni podatki, ki prinašajo aktualne ali zgodovinske informacije o družbeni organiziranosti prebivalcev in/ali o njihovi infrastrukturni povezavi in o gospodarjenju s prostorom. Glede na zgodovinsko rekonstrukcijo alpskega kulturnega prostora je zaželeno uskladiti področja arheološke navzočnosti z areali jezikovnih ostalin in vizualizirati kartografijo stvarnih in jezikovnih plasti; prim. z arheološkega stališča na splošno Häuber/Schütz 2004a in zgledni kölnski atlas mestnih plasti (prim. Häuber/Schütz/Spiegel 1999 in Häuber u.a. 2004).


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Informator  (citiranje)

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran