Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P  Q  R   S   T   U   V   W  X  Y  Z  


Raziskovalno področje  (citiranje)

»Doslej še ni bila napisana obsežna in koherentna zgodovina Alp« (http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php); vendar pa si konkurirajo različne »naravnoprostorske« in »zgodovinsko-politične definicije Alp« (Bätzing 1997, 23 f.). V smislu pregledne in pragmatične razmejitve je bilo raziskovalno področje tega projekta izenačeno z jasno zarisanim območjem veljavnosti Alpske konvencije; »nekonsistentnosti med državami članicami« (Bätzing 1997, 31), ki so zapisane v njej, smo vzeli v zakup; tičejo se bavarskega Predalpja (ki je vključeno), »obsežnejših robnih alpskih področij, kot sta Emmental ali Züriško višavje« ((Bätzing 1997, 32), izključeno) in tudi ravnanja z nekaterimi pomembnejšimi mesti na robu Alp: Luzern in Salzburg sta vključena, Gradec in Biella pa izključena. Perimeter Alpske konvencije si je mogoče prenesti tule. Dejanski cilj projekta pa je zajeti Alpe v tem formalno zamejenem okviru kot jezikovno-kulturni prostor in predstaviti podobnost pripadajočih krajev.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Zunajjezikovni kontekst



Razlagalni jezik  (citiranje)

Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Retoromanščina  (citiranje)

V skladu z Zvezno ustavo Švicarske konfederacije se tu izraz »retoromanščina« uporablja za romanske različke Graubündna, ki jih tradicionalno ne priševamo k italijanščini (prim. Gross 2004 in Liver 2010). Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da ta bündenska romanščina spada z dolomitsko ladinščino in furlanščino skupaj v smislu skupnega »jezika«; ravno za ta koncept, ki je danes nevzdržen, je jezikoslovje v 19. stoletju prvotno skovalo izraz »retoromanščina«. Zamisel kot táko je razvil Graziadio Isaia Ascoli in jo v italijanščini poimenoval ladinščina, ladino.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika