Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

(no Tag)   Zunajjezikovni kontekst   Funkcijska področja   Informacijska tehnologija   lingvistika   spletna stran  


Avtorstvo  (citiranje)

Vsi besedni prispevki na spletni strani VerbeAlpine so podpisani z imenom in priimkom; ni razlike med avtorjem v ožjem smislu in prevajalci. Če sta torej pod prispevkom dve imeni ali če jih je več, lahko gre za avtorje, ki so pisali v sodelovanju in ki so – če je le mogoče – tudi sami napisali različice v več jezikih. Prav tako pa lahko ime ali več imen predstavlja izvirnega avtorja, drugo (ali več drugih) pa prevajalce ali prevajalke. Programsko opremo je v glavnem razvil Florian Zacherl.


(auct. Thomas Krefeld | Susanne Oberholzer – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Informator  (citiranje)

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Kartografija  (citiranje)

Kartografija je morda ne povsem nesporen, pa vendar zelo zanesljiv postopek jezikovne geografije, saj služi enako dokumentiranju kot tudi vizualizaciji prostorskih odnosov (prim. prispevke v Lameli 2010). Običajni postopki se jasno ločijo po jedrnatosti; pri tako imenovanih »analitičnih« kartah so prikazane jezikovne (delne) izjave, tako da je v ospredju predvsem dokumentacija, razkrivanje dejanskih prostorskih odnosov med dokumentiranimi oblikami pa je prepuščeno bralcu. Pri tako imenovanih kartah s točkovnimi simboli pa so s »sintetičnimi« dodelitvami simbolov neposredno izraženi prostorski odnosi med posameznimi izjavljalnimi vidiki. Kvantitativne odnose se da izraziti le tako. Spletno kartiranje kombinira oba postopka, ker na prvi pogled sicer kaže »sintetične« karte, na drugi pogled – po kliku na simbol – pa omogoča dostop do (delne) izjave.
Hevristični potencial kartografije je dokajšen; zato je uporabniku VerbeAlpine dana možnost, da na sinoptičnih kartah kombinira in kopiči različne podatkovne razrede iz ene kategorije (npr. več osnovnih tipov) ali iz različnih kategorij (npr. zunajjezikovne in jezikovne podatke).
Poleg eksaktno georeferenciranega referenčnega rastra občinskih mej je (od različice 16/1) predstavljen navidezno georeferencirani raster v satasti obliki, ki sicer prikazuje približen medsebojni položaj občin, hkrati pa vsakemu področju občine dodeljuje idealizirano ploskev vsakokrat enake oblike in velikosti.

S tem se ponujata alternativna postopka kartiranja, ki imata prednosti in slabosti in zaradi likovnih možnosti ponujata tudi določen sugestivni potencial: topografska predstavitev zaradi natančnosti daje boljši vpogled v konkretno prostorskost s pogosto zelo posebnimi profili zemljišča, posameznimi prehodi, poteki dolin, nedostopnimi dolinskimi konci itd. Satasti zemljevid pa omogoča abstrahirano vizualizacijo podatkov, ker izenačuje velikosti občinskih ploskev in tudi poselitvenogeografska kopičenja oz. razpršitve. To je še posebej koristno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost ploskve pri zaznavanju nehote povzroči vtis kvantitativne pomembnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran Zunajjezikovni kontekst



Kvantificirajoče predstavitve  (citiranje)

[Uvodna pripomba: Sledeči članek se delno nanaša na funkcionalnosti VA_WEB, ki so trenutno še v razvoju in ki javnosti za zdaj še niso dostopne.]

Interaktivna online karta VerbeAlpine omogoča poleg kvalitativnega kartiranja tudi vizualizacijo združenih podatkov v smislu kvantificirajoče odslikave podatkov v prostoru. Združevanje se vedno ravna po zemljepisnih regijah. Uporabnik lahko pri tem izbira med združevanjem na osnovi občinskih površin (mali prostor), tako imenovane regije NUTS 3 (srednji prostor, statistične regije) in končno regije razširjenosti treh velikih jezikovnih družin – germanske, romanske in slovanske (véliki prostor). Ob tem obstaja možnost, da so občinske površine definirane kot individualne regije, ki potem spet delujejo kot identifikacijske veličine združevanja. Zadnja opcija lahko deluje proti izkrivljajočim učinkom, ki se pokažejo pri združevanju na administrativno – in s tem s stališča jezikoslovja neustrezno – motiviranih površinah občinskih področij ali statističnih regij. V posameznem primeru je lahko ustrezno ravnanje seveda le hevristično, uporabnik pa ima možnost, da odkrite smiselne regionalne koherence shrani, komentira, jih ponovno uporabi in jih da na razpolago skupnosti.

Glede na izbrane regije oz. površine pa se potem združijo vsi do aktivacije kvantificirajoče predstavitve izbrani kvalitativni podatki. Velikost in barva posameznih simbolov na karti pri tem korelirata z množico vsakokrat v simbolu povezanih posameznih kvalitativnih podatkov. Največji aritmetični vrednosti, ki je vzeta za osnovo in pri dosegu katere simbol vedno dobi vsakič največjo velikost in barvo, ustreza pri tem standardno največje število združenih podatkov, ki nastopa na izbranem prostoru oz. v izbrani regiji. Po izbiri se da ta, največja referenčna vrednost pretvoriti v skupno število združenih posameznih podatkov, kar povzroči spremembo predstavitve na karti.

Pri aktiviranem kvantificiranju so lahko zaradi deaktiviranja posameznih vnosov v sezname v legendi pri karti ustrezni kvalitativni podatki izvzeti iz obračuna količin ali pa so lahko z dodatnim izborom dodani drugi podatki.

Poleg kvantifikacije na ozadju georeferencirane karte, ki odslikava resnične poteke meja, omogoča VerbaAlpina tudi predstavitev kvantificiranih podatkov na tako imenovani satasti karti. Oblikovalska predloga je grafika na Wikipediji, ki predstavlja rezultate volitev v britanski spodnji dom leta 2015. V nadaljevanju je najprej prikazana glede točk, dolžin in kotov zvesta karta (v nadaljevanju označena kot "geografska karta") z rezultati volitev v posameznih volilnih okrožjih. Na to se navezuje upodobljena satasta karta, na kateri so vsa volilna okrožja predstavljena s šestkotnikom identične velikosti.




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3e/2015UKElectionMap.svg (priklicano 3. 11. 2016)




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/2015_UK_general_election_constituency_map.svg (priklicano 3. 11. 2016)

Primerjava obeh tipov kart kaže vsakokratne prednosti in slabosti. Satasta karta izkazuje geografske nepravilnosti oz., kar se tega tiče, celo napačne informacije. Tako se da npr. v okrožju Veliki London prepoznati izoliran rdeč sat, ki je obdan s samimi modrimi sati – navidezno dejstvo, ki pa nima opore na geografski karti. Na drugi strani pa je satasta karta koristna, saj lahko bolje upodobi resnične številske odnose med posameznimi barvami: množico ploščinsko zelo majhnih volilnih okrožij bo opazovalec na geografski karti zaznal kot manj pomembno, čeprav je njen politični pomen izenačen s tistim pri ploščinsko velikih volilnih okrožjih. Oba tipa kart se torej dopolnjujeta in dejanska dodana vrednost je v možnosti, da se da uporabiti obe karti in da je mogoče primerjati vizualizaciji obeh.

Satasta karta VerbeAlpine se odlikuje po tem, da so vse politične občine v alpskem območju upodobljene z vsakič enako velikimi šestkotniki. Pri tem poskušajo avtorji vsaj približno ohraniti geografsko logiko. Izračun barv posameznih šestkotnikov poteka tam na enak način, kot je opisano zgoraj pri karti s točkovnimi simboli. Prednost take sataste karte je – v primerjavi s preprostim barvanjem občinskih ploskev na georeferencirani karti – v tem, da sugestivne učinke prikrijejo precej različno velike občinske ploskve.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran



Licenciranje  (citiranje)

Moduli VerbeAlpine (VA_DB, VA_WEB in VA_MT) in podatki, ki jih vsebujejo, so v glavnem podvrženi temle lincencam Creative Commons:




CC BY-SA 3.0 SL (http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/deed.sl; "Priznanje avtorstva, Deljenje pod enakimi pogoji") (objektabhängig) bzw.




CC BY-NC-SA 3.0 SL (http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/3.0/deed.sl; "Priznanje avtorstva, Nekomercialno, Deljenje pod enakimi pogoji").

Posamezne medijske datoteke v modulu VA_MT, ki jih je VerbaAlpina dobila ali pridobila iz zunanjih podatkovnih virov, so lahko podvržene copyrightu. Objekti v modulu VA_MT so posamič opremljeni z ustreznimi obeležji.

Licenčni sistem in pravice do dostopa posameznih uporabniških skupin VerbeAlpine so dokumentirani s tole grafiko:






(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Način navajanja  (citiranje)

Uporabnicam in uporabnikom VerbeAlpine priporočamo takle način navajanja razpoložljivih jezikovnih podatkov:

  • Vnos VerbeAlpine v bibliografiji:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de,[različica].

Navedba datuma zadnjega dostopa ni potrebna, ker so različice za navajanje (v primerjavi z delovno različico XXX) stabilne in se ne spreminjajo več (prim. Spremljanje različic).

Primer:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de, 15/1.

  • Navedek metodološkega prispevka:
[avtor(ji)]: s. v. »[iztočnica]«, v: VA-[koda jezika po ISO 639-1] [različica], metodologija, [URL članka v glosarju].

Beispiel:
Krefeld, T. / Lücke, S. / Oberholzer, S.: s. v. “Tipizzazione”, v: VA-it 15/1, Metodologia, http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/it/?page_id=21&letter=T#tipizzazione.

Kot avtorje je treba vedno navajati pod geslom glosarja navedene osebe.

  • Navedek posameznega zapisa:
[navedek]|[kategorija]|[kraj]|[kratica vira]#[referenca]|VA_[različica]

Primeri:
Hütte|morphTyp|Herisau|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Chääsera|phonTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Käserei|BasisTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1

Opozorilo 1: Ločilo pokončnica | dobite na računalnikih z operacijskim sistemom Windows in s slovensko tipkovnico tako, da na tipkovnici hkrati pritisnete tipki AltGr in W. Na Applovih napravah pritisnete kombinacijo tipk Alt+fn+7.
Opozorilo 2: Po standardu ISO 639-1 se za jezike uporabljajo tele dvočrkovne kode: za nemščino de, za francoščino fr, za italijanščino it, za retoromanščino rm in za slovenščino sl.

(auct. Stephan Lücke | Susanne Oberholzer – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Objavljanje  (citiranje)

Sestavni del VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, brez sodelovanja založb. Kajti ni vse, kar se imenuje objava, tudi namenjeno objavi. Tako tradicionalni tiskani medij danes deluje kot popolno nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki bi ji morale biti zaradi raziskovalnih spodbud z javnimi sredstvi v kar se da veliki meri dane na razpolago in ki jih je z uporabo novih medijev možno tudi zlahka posredovati. Navadne papirne naklade od 200 do 300 izvodov ne vključujejo »javnosti«, ampak izključno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je v preteklih letih mogoče opazovati celo usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezni dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tendencami, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Razlagalni jezik  (citiranje)

Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Sinoptična karta  (citiranje)

Ta funkcija omogoča uporabniku, da po svojih interesih izbere obstoječe posamezne karte in jih združi na sinoptične kombinacijske krate. Tako je mogoče vidno ponazoriti področja razširjenosti poljubnih in povezanih jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti. Hkrati obstaja možnost, da te sinoptične karte ohranimo s stopnjo povečave, če naj bo dokumentiran lokalni kontekst, npr. Karwendel ali okcitansko-frankoprovansalsko-piemontski narečni kontinuum Zahodnih Alp Zahodnih Alp.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Zapis  (citiranje)

V besedilnih prispevkih uporabljamo tale v glavnem običajna načela zapisa: predmetnojezikovne oblike (izpričani primeri) so zapisani ležeče, jezikovni pomenski podatki pa so označeni z navadnimi navednicami, npr. ita formaggio 'sir'. Zunajjezikovne kategorije (koncepti) so prikazane s samimi velikimi črkami. Razlika med jezikovnim pomenom in konceptom je pomembna predvsem takrat, ko v posameznem jeziku/narečju sploh ni besede za določene koncepte, kot je v primeru SIR IZ TEKOČINE PO PRVI LOČITVI TRDNIH SNOVI. Temu se reče ita ricotta, fra sérac, alemansko Zieger, knjižna slovenska ali knjižna nemška ustreznica pa manjka.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran



Znanstvena komunikacija na spletu  (citiranje)

VerboAlpino lahko opišemo kot prostorsko usmerjeno raziskovalno okolje, ki temelji na spletu. Ta format določajo aktualni okvirni pogoji, ki se nemalo razlikujejo od tradicionalne znanstvene komunikacije. V vseh disciplinah, ki na »klasični« način delajo z empiričnimi podatki, se da razlikovati tri faze, ki sledijo ena drugi:
  1. Znanstvenik poišče informante.
  2. Informanti posredujejo znanstveniku surove podatke.
  3. Znanstvenik preda določeno količino zbranih podatkov, ki so bili izbrani in modelirani v luči teoretičnih podmen, v glavnem znanstveni publiki.
Komunikacija v treh fazah poteka enosmerno in meri na stvarne, v sebi zaključene objave, to je na natisnjene knjige.

Trije koraki tradicionalne znanstvene komunikacije

Novi mediji so v okvirne pogoje za znanstveno komunikacijo vnesli revolucijo: skicirana enosmernost informacijskega toka je odpravljena prav tako kot navezanost vloge (INFORMANT, AVTOR, BRALEC) na različne osebe; v načelu se lahko ena in ista oseba udeležuje komunikacije v hitro menjajočih se vlogah. V temelju spremenjena je glede na udeleženca komunikacije vloga INFORMANTA, saj ostane obravnava dobljenih podatkov transparentna in se jo da kontinuirano zasledovati. INFORMANT tako postane BRALEC svojih lastnih PODATKOV – čisto neodvisno od tega, ali sploh razume znanstveno intenco, hkrati se mu odpre možnost, da do tega zavzame stališče kot AVTOR. Nič manj korenito se v teh razmerah spremeni status podatkov samih, saj so odloženi v načelno dinamično podatkovno zbirko, katere obseg in struktura ostaneta podvržena spremembam.


Wissenschaftskommunikation unter den Bedingungen des Internet

V tem smislu se v VerbiAlpini povezujejo različna, vendar med seboj tesno prepletena funkcijska področja.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran