Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L  M   N   O   P  Q  R   S   T   U  V   W  X  Y  Z  


 (citiranje)



Tags: Dokumentation Kooperation Forschungslabor



 (citiranje)



Tags: Publikation



 (citiranje)



Tags: Kooperation Publikation



 (citiranje)



Tags: Publikation



 (citiranje)



Tags: Crowdsourcing



 (citiranje)



Tags: Forschungslabor



 (citiranje)



Tags: Kooperation Publikation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation Kooperation Crowdsourcing



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Kooperation Publikation Crowdsourcing



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Publikation



 (citiranje)



Tags: Kooperation Publikation Forschungslabor



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation Forschungslabor



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Publikation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation Kooperation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation



 (citiranje)



Tags: Dokumentation Kooperation



Alpske besede  (citiranje)

Tipično alpske realije (kot so GAMS, CEMPRIN ali PLANINA) so pogosto poimenovane s predrimskimi substratnimi besedami. To jezikovno plast je prvi izčrpneje opisal Jakob Jud 1911; tvori jedro tako imenovanih alpskih besed. Ta izraz nikakor ni povsem enopomenski, saj sta ga nekoliko razširila Otto von Greyerz 1933, ki ga je skoval, in Johannes Hubschmid 1951, ki ga je močno populariziral: »Pod tem razumem besede, ki označujejo oblike zemljišča, naravne pojave, živali in rastline ali konkretne pojme, ki so v zvezi s človekovo dejavnostjo, besede, ki so se obdržale samo ali predvsem v alpskih narečjih ali ki živijo sicer na večjem področju, ki pa v Alpah pogosto kažejo poseben, ‚alpski‘ pomen. Alpske besede so lahko tudi germanskega ali romanskega izvora.« (Hubschmid 1951, 7; za zgodovino pojma v zadnjem času prim. Rampl 2011, 131 ff.)

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Analogna jezikovna geografija  (citiranje)

Razsežnosti znanja, ki so v vsebinskem obzorju VerbeAlpine, to je STVARI, KONCEPTI in BESEDE, so v analognem predstavitvem načinu tradicionalne jezikovne geografije med seboj praviloma prepletene zelo na gosto in dostikrat na čisto nejasen način. Zgled za to je AIS 1192a LA CASCINA DI MONTAGNA. Naslov karte ima najprej status koncepta, namreč STAVBA, »kjer dobro izobraženi sirar (‚planšar‘) s pomožnim osebjem po vseh pravilih predeluje mleko v sir, maslo, skutni sir«. Nato se da izvedeti, da gre za nadpomenko, saj mnogi stanovi služijo hkrati za skladišča za mleko in sir, medtem ko so v drugih primerih za to na razpolago posebne kleti za mleko in sir, ki so spet lahko prizidane ali prosto stoječe in skozi katere pogosto teče voda. Poleg tega je treba razlikovati »večinoma masivni kamniti stan« od lesenega itd. Z drugimi besedami: obstaja cela tipologija podrejenih in bolj specifičnih konceptov, ne da bi bilo vedno podrobno jasno, katera koča je mišljena z vsakokratno na karti dokumentirano besedo. Koncept na karti je torej pogosto podrejen in v nobenem kraju ni mogoče izključiti obstoja drugih izrazov za bolj specifične koče; narečni slovarji praviloma potrjujejo ta vtis. Hkrati imajo posebne vloge s KLETJO ZA MLEKO oziroma ZA SIR drugi koncepti, ki niso podpomenke besede STAN; potem je v isti legendi opozorjeno na pogosto prisotnost hlevov (za različne živali, tudi za svinje), torej na tretji koncept. Oznake za te, nadaljnje koncepte praviloma niso vnesene na topografske karte, ampak na rob v obliki seznamov, ki večinoma predstavljajo le zapise za nekaj krajev. Hkrati pa se na seznamih pogosto pojavijo večpomenske besede, ki v nekaterih krajih izkazujejo čisto drugačne koncepte. Primerjati je treba tip kort, ki je zapisan na seznamu pri konceptu PLANINSKI HLEV (ALPSTALL) v AIS, točki 107 in 109, čeprav je v enem od obeh zapisov (točka 109) dokumentiran čisto drugačen koncept, namreč ODPRT PROSTOR ZA SPANJE ŽIVINE IN MOLŽO PRI PLANINSKEM STANU.





Take nedoslednosti je treba pri digitalnem zajemu podatkov nujno odpraviti; tu je najvišja zapoved ostra ločitev imenovane vsebinske razsežnosti, tako rekoč sistematična dekonstrukcija ponujene informacije.





Nato je mogoče iz zbirke podatkov priklicati in vizualizirati vse informacije v konsistentnih kategorijah in v tako rekoč poljubni kombinaciji.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Avtorstvo  (citiranje)

Vsi besedni prispevki na spletni strani VerbeAlpine so podpisani z imenom in priimkom; ni razlike med avtorjem v ožjem smislu in prevajalci. Če sta torej pod prispevkom dve imeni ali če jih je več, lahko gre za avtorje, ki so pisali v sodelovanju in ki so – če je le mogoče – tudi sami napisali različice v več jezikih. Prav tako pa lahko ime ali več imen predstavlja izvirnega avtorja, drugo (ali več drugih) pa prevajalce ali prevajalke. Programsko opremo je v glavnem razvil Florian Zacherl.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Betacode  (citiranje)

Z naslonitvijo na terminologijo projekta Thesaurus Linguae Graecae (TLG), pri katerem so v začetku sedemdesetih let 20. stoletja razvili ustrezno zasnovo za zapisovanje starogrških besedil s takratnimi sredstvi računalniške tehnike, se v okviru VerbeAlpine transkripcija kompleksnih pisnih sistemov z izključno uporabo znakov ASCII imenuje Betacode.
Preglednica ponazarja postopek na osnovi primera iz jezikovnega in stvarnega atlasa Italije in južne Švice (AIS):





v preglednici Transkripcijski sistem: Betacode v preglednici Izguba informacij
Pri prenosu fonetične transkripcije po Böhmerju in Ascoliju, ki je uporabljena v jezikovnem atlasu, in iz nizov, ki so sestavljeni iz znakov ASCII, je najprej vzpostavljeno razlikovanje med osnovnimi in diakritičnimi znaki. Če obstaja osnovni znak v naboru znakov ASCII, je pri prenosu zastopan sam s seboj (kakor je vseskozi tudi v konkretnem primeru). Takoj za osnovnim znakom so potem zapisani vsi z njim povezani diakritični znaki, pri tem pa je vsak diakritični znak zamenjan s posebnim znakom ASCII. Razmerje med diakritičnimi znaki in znaki ASCII je v VerbiAlpini dokumentirano enoumno in predstavljeno v posebnih preglednicah podatkovne zbirke VerbeAlpline. Določen znak je, če je le mogoče, izbran po načelu optične podobnosti. Tako je v navedenem primeru kljukica pod uv besedi tu predstavljena z levim okroglim oklepajem: tu(. Diakritični znaki se, če izhajamo iz njihove razvrstitve ob osnovnem znaku, pišejo v zaporedju od spodaj navzgor in z leve na desno za osnovnim znakom. Po načelu optične podobnosti sledi pripadnost diakritičnih znakov znakom ASCII neodvisno od njihove semantike, ki je specifična za konkreten vir; z drugimi besedami: tudi če ima kljukica pod osnovnim znakom v enem viru povsem drugačen fonetični pomen kot v drugem, bo v obeh primerih zapisana kot levi oklepaj, in sicer za osnovnim znakom. Semantične razlike so dokumentirane v transkripcijskih preglednicah za vsak vir posebej: urejajo pretvorbo znaka iz sistema Betacode v izhodno transkripcijo v skladu z mednarodno fonetično abecedo (IPA) – kodiranje v sistemu Betacode lahko torej glede na vir privede do zelo različnih kodiranj v sistemu IPA.
Opisani postopek ima celo vrsto prednosti:
– vnašanje podatkov poteka na navadnih tipkovnicah sorazmerno hitro in je popolnoma neodvisno od operacijskega sistema,
– prepisovalci ne potrebujejo znanja o fonetičnih transkripcijskih sistemih,
– zapisati je mogoče poljubne (diakritične) znake, neodvisno od tega, ali so v unikodu ali ne, in
– elektronski zajem podatkov poteka brez izgube informacij.
Kodiranje v sistemu Betacode se da z zamenjevanjem pretvoriti v skorajda vse poljubne druge transkripcijske sisteme. Pri takih pretvorbah prihaja do izgube informacij, ki pa so upravičene zaradi narave transkripcijskih sistemov. Tako fonetična transkripcija po Böhmerju in Ascoliju razlikuje odprtnostne stopnje v natančnosti, ki v sistemu IPA ni predvidena.

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation Kooperation Forschungslabor



Crowdsourcing  (citiranje)

Čeprav so na razpolago mnogi relevantni jezikovni podatki za stvarna področja VerbeAlpine (predvsem v atlasih in slovarjih), je predvideno zbiranje novih podatkov. Tako naj bi se (1) izravnale nekonsistentnosti med viri, ki so že na razpolago, (2) odpravile vrzeli oz. nenatančnosti, (3) tradicionalna poimenovanja oz. naprave pa naj bi se označili kot taki. Vendar se nove ankete ne izvajajo s klasičnimi postopki terenskih raziskav, ampak s sredstvi, ki nam jih v tem času dajejo na razpolago družbeni mediji. Ustrezni postopki so pogosto poimenovani crowdsourcing. Referenca na crowd je v mnogih pogledih nejasna, ne nazadnje zato, ker jo mnogi povezujejo s poljubnostjo, amaterskostjo in pomanjkljivo zanesljivostjo; pomisleki niso brez osnove, ker ustrezni postopki v resnici posvečajo pozornost nedoločni in anonimni množici morebitnih interesentov. Osnovne težave se kažejo tako na strani znanstvenega projektnega ponudnika kot na strani projektnega naslovnika (ki je lahko laik, ni pa nujno): ponudba mora biti v zadostni meri »vidna« in atraktivna in naslovnik mora biti v zadostni meri kompetenten tako jezikovno kot glede poznavanja predmetnosti. V tem primeru so na razpolago različne strategije. Tako se da poskusiti zasidrati privlačnost ponudbe v zabavnosti in razviti igrive načine, kot poskušajo v projektnem združenju play4science; po tamkajšnjih izkušnjah pa se zdi informatorjem, to je v tukajšnjem primeru govorcem, obetavneje sporočiti, da še naprej čisto naravnost pomagajo s svojim jezikovnim znanjem in poznavanjem predmetnosti (prim. seznam projektov citizen science). Kompetenco se da preveriti s ciljanimi preizkusi vednosti, nedvomno pa je bolj zanesljivo dobljene podatke potrditi in preveriti z drugimi govorci iz istih krajev.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Crowdsourcing



Digitalizacija  (citiranje)

Digitalizacija v projektu VerbaAlpina ne pomeni preproste uporabe računalnikov za elektronsko obdelavo podatkov, ampak nasprotno in v bistvu digitalno globinsko obdelavo gradiva s sitematičnim in preglednim strukturiranjem in kategorizacijo.





Pri tem se uporablja skorajda izključno relacijski podatkovni model, pri katerem je podatkovno gradivo organizirano načelno v obliki preglednic. Preglednice so sestavljene iz vrstic (= zapisov, n-terčkov) in stolpcev (= atributov, polj, lastnosti), pri čemer se da vsako preglednico razširiti v vsako smer z dodatnimi vrsticami in stolpci. Med preglednicami obstajajo logične zveze, ki omogočajo smiselne povezave in ustrezne sinoptične prikaze (stike, joins) dveh ali več preglednic. Za urejanje preglednic uporablja VerbaAlpina trenutno sistem za upravljanje podatkovnih zbirk MySQL. Vendar pa preglednice niso vezane na ta sistem, ampak jih je mogoče npr. v besedilni obliki z enoumno določujočimi ločili za meje polj in podatkov (t. i. separatorji) skupaj z imeni stolpcev in dokumentacijo logičnih zvez (entitetnopovezavni model) kadar koli izvoziti. Trenutno pogosto rabljena struktura XML se na operativnem področju VerbeAlpine ne uporablja. V okviru vmesniškega koncepta pa je XML zasidran kot izvozni format.

Poleg logičnega strukturiranja podatkov igra v povezavi z digitalizacijo drugo osrednjo vlogo kodiranje jezikovnih znakov. Prav zaradi dolgoročnega arhiviranja podatkovnega gradiva je pravilno ravnanje s to tematiko zelo pomembno. VerbaAlpina se pri tem kar se da ravna po kodnih preglednicah in zahtevah konzorcija Unicode. Pri digitalizaciji jezikovnih znakov, ki doslej še niso bili sprejeti v unikodno preglednico, je posamezni znak digitalno zajet predvsem z nizanjem v obliki zaporedja znakov z unikodnega področja x21 do x7E (v območju ASCII). Ustrezne določitve pripadnosti so dokumentirane v posebnih preglednicah, s čimer je vedno možna poznejša pretvorba v unikodne vrednosti, ki bodo takrat morda na razpolago.

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)







VerbaAlpina
Splošni digitalizacijski koncept za besedilne vire

Etiketiranje,
širitev,
povezava

D3; preglednica; db & csv; strukturirano elektronsko besedilo

D2; besedilna datoteka; txt & doc; linearizirano elektronsko besedilo

D1; skenogram; jpg; dvojiška koda

D0; papir; –; jezikovni atlas / slovar

((Vertikal:))
Stopnje digitalizacije

Analiza, filter

P3 P2 P1

Fazni prehodi

Izvoz podatkov

XML
SQL
CSV
TXT
...

HTML
PDF
PS
papir
...



Tags: Dokumentation



Digitalna humanistika  (citiranje)

Projekt VerbaAlpina je bil že zasnovan s pogledom na možnost spletnega predstavljanja, saj namerava odločno prispevati k prenašanju uveljavljenih izročil družbenih in humanističnih ved, natančneje geolingvistike, v digitalno humanistiko.
To pomeni:
(1) Empirična osnova raziskovanja temelji na podatkih (prim. Schöch 2013), to je v digitalno kodiranih in strukturiranih enotah ali vsaj takih, ki se jih da strukturirati; pri tem gre za delno že objavljene podatke (kot je npr. starejše gradivo iz atlasov), delno pa tudi za podatke, ki se pridobivajo na novo. Z mislijo na relevantne koncepte si prizadevamo za kar se da obsežne podatkovne zbirke. Metoda je torej kvantitativna in v glavnem induktivna.
(2) Raziskovalna komunikacija poteka v internetnih medijskih razmerah. To najprej omogoča, da se hipertekstualno prepletejo različni mediji (pisava, slika, video in zvok); v prihodnje lahko osebe, ki so udeležene kot raziskovalci (predvsem kot projektni partnerji) in/ali kot informatorji, še naprej komunicirajo in sodelujejo med seboj.
(3) S tem je zainteresiranim raziskovalcem dana možnost, da so udeleženi pri razvoju te raziskovalne platforme in da pri njej sodelujejo. Ta perspektiva je uporabna vsaj v dveh pogledih in vodi naprej: dopušča povezovanje različnih stališč in predvsem pospeševanje konstruktivnega križanja informacijske tehnologije in jezikovne geografije z javnimi viri, ne da bi bilo treba poseči po (pravno in ekonomsko problematični) podpori zasebnih informacijskotehnoloških podjetij.
(4) Projektno relevantno znanje se da dolgoročno kontinuirano zbirati in preoblikovati, čeprav je tehnično še težko zajamčiti trajno dostopnost (prim. pomembno raziskovalno infrastrukturo CLARIN-D http://de.clarin.eu/de/home.html). Vsekakor objavljanje rezultatov na dejanskih medijskih nosilcih (knjige, cedeji ali devedeji) ob vsem tem ni nikakršna osrednja potreba več; kljub temu je omogočena drugotna možnost tiskanja, kot jo občasno daje tudi spletna leksikografija, npr. zgledni Tesoro della Lingua Italiana delle Origini.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Kooperation Crowdsourcing



Dolgoročno arhiviranje  (citiranje)

Z vsemi podatki projekta VerbaAlpina se upravlja tako, da bodo kar se da dolgo ostali berljivi in uporabni. Načrtovana perspektiva obsega pri tem vsaj več desetletij, osnovni koncept pa ima navsezadnje za cilj ohranitev brez časovne omejitve.

Natančneje so upoštevani tile vidiki:
1. Kateri ustanovi (katerim ustanovam) je zaupano hranjenje podatkov oz. nosilcev podatkov?
2. Dokumentacija strukturiranja podatkov logičnih povezav med podatki in podatkovnimi kategorijami (entitetni odnos)
3. Dokumentacija uporabljenega kodiranja (uporabljenih kodiranj) znakov

Več kopij projektnih podatkov naj bo arhiviranih pri več različnih ustanovah. Trenutno sta za to predvidena informacijskotehnološka skupina Družbene in humanistične vede Univerze Ludvika in Maksimilijana v Münchnu (ITG) s povezavo na strežnik za arhiviranje Leibničevega računalniškega centra in repozitorij BAS Clarin. Načrtuje se hranjenje dodatnih varnostnih kopij pri drugih ustreznih ustanovah. Arhiviranje se izvaja v ritmu novih različic. Vsakič se shranijo zbirke podatkov z vsemi projektnimi podatki (modul VA_DB skupaj z entitetnoodnosnim modelom) in spletno ogrodje, ki skrbi za predstavljanje podatkov na internetu (vključno z vsakokratno funkcionalnostjo), tako da je – vsaj teoretično – možna »obuditev« vsake posamezne različice v ustrezno emuliranem operacijskosistemskem oz. programskem okolju. Arhivirana je tudi medijska knjižnica, v kateri so predvsem fotografije, filmi ter besedilni in zvočni dokumenti (modul VA_MT).

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Etimologija  (citiranje)

Razkrivanje jezikovnih plasti, stratigrafija, predvideva etimologizacijo. Etimološki komentar izhaja vsakič iz osnovnega tipa in sledi trem ciljem:
– določitev izvornega jezika leksemske osnove;
– utemeljitev občutka pripadnosti vseh tipov, ki so združeni pod osnovni tip; za to so odločilni pravila zgodovinske fonetike in semantična verjetnost konceptnih odnosov, ki tvorijo osnovo;
– rekonstrukcija poti izposoje, če je osnovni tip razširjen na več jezikovnih področjih; kakor hitro se jezik etimona na eni strani ne ujema z jezikom informatorjev na drugi strani, je samodejno ugotovljen jezikovni stik.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation Kooperation



Etnolingvistična podobnost  (citiranje)

Z etnolingvističnega stališča tega projekta tvorijo osnovni tipi temelj večjezičnega alpskega prostora. V smislu sintetične predstavitve sta predvideni dve različni kvantitativni funkciji kartiranja.
  1. Najprej so zelo pomembne alpske besede; v celoti tvorijo tako rekoč fiktivni idealni tip, ki se mu bolj ali manj približujejo posamezni krajevni govori. Temu ustreza kartiranje stopnjevite podobnosti, ki jo navdihuje predstavitev champ gradient de la gasconité v ALG 6.
  2. Nato je po zgledu ASD kartirana relativna podobnost vseh zapisovalnih krajev med seboj, s tem ko so ugotovljeni in prikazani skupni osnovni tipi poljubnega zapisovalnega kraja in tisti poljubnega drugega kraja kot referenčne točke.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Fotografije  (citiranje)

Mediateka VerbeAlpine vsebuje obsežno, nenehno rastočo zbirko georeferenciranih fotografij; ti posnetki izpolnjujejo dvojni namen: po eni strani kažejo na konkretni referent z vsemi njihovimi idiosinkratičnimi posebnostmi, ki so predvsem pri stavbah lahko zelo izrazite; po drugi strani pa naj bi fotografije kar se da nazorno ponazorile koncept in tako postale osnova za pridobivanje nadaljnjih pomenov koncepta. V tej funkciji torej ne gre za to, da bi ponovno prepoznavali specifični referent, torej čisto določen planšarski stan. To bi lahko prej motilo, kajti v tem primeru se informatorji nagibajo k temu, da bi planino poimenovali z lastnim imenom, ne pa, da bi posredovali pomene koncepta. Tveganje je vsekakor pregledno; temeljni nesporazum nastopi dejansko le pri prepoznavanju znanih oseb; tu individualne značilnosti pritegnejo vso koncentracijo opazovalca, tako da je fotografirani spontano in nehote imenovan z imenom (»Saj to je ja Polde!«), ne pa v funkciji, ki jo ima na fotografiji (PLANŠAR). Strogo vzeto bi zato pri pridobivanju pomenov dajali prednost rabi idealiziranih risb namesto fotografij konkretnih objektov; to pa se izjalovi zaradi pomanjkanja ustreznih predlog. Vse upodobitve referentov so povezane s podatkovno zbirko s kategorijami »koncept« in »pomen«.

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Funkcijska območja  (citiranje)

Naloge in dosežke VerbeAlpine lahko uvrstimo na tale področja:
(1) dokumentiranje in jezikovnozgodovinska analiza narečnega besedja, ki je po merilih onomaziološkega okvira ocenjeno za značilno;
(2) sodelovanje s projektnimi partnerji http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?page_id=185 za izmenjevanje podatkov in njihovo analizo;
(3) objavljanje podatkov, analitičnih besedil in različnih gradiv, povezanih s projektom, kar vse je delno namenjeno strokovni, delno pa široki javnosti.
Funkcije 1–3 so bile že aktivirane z različico 15/1 in se bodo širile postopoma. V pripravi pa sta še dve funkciji:
(4) pridobivanje podatkov s crowdsourcingom;
(5) ustanovitev raziskovalnega laboratorija, ki vabi vse zainteresirane uporabnike, da sami uporabljajo geolingvistična orodja, ki jih je razvila VerbaAlpina (različne kartografske predstavitve, tipizacijske stopnje ipd.), in da predstavijo nove, po možnosti tudi alternativne analize in rezultate.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Georeferenciranje  (citiranje)

Bistveno razvrščevalno merilo pri podatkih, s katerimi upravljamo v VerbiAlpini, je georeferenciranje z uporabo širinskih in dolžinskih stopinj. Natančnost tega referenciranja se spreminja glede na tip podatkov, pri čemer pa si načelno prizadevamo za kar se da, do metra natančno referenciranje. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev je na splošno možno le sorazmerno približno referenciranje v sorazmerju s krajevnim imenom, pri npr. arheoloških podatkih pa je dejansko možno do metra natančno georeferenciranje. Shraniti je mogoče pike, črte (recimo ceste, reke ipd.) in ploskve. S tehničnega vidika se uporablja predvsem tako imenovani format WKT), ki ga v zbirki podatkov VerbeAlpine s funkcijo geomfromtext() (https://dev.mysql.com/doc/refman/5.7/en/gis-wkt-functions.html) pretvorimo v specifični format MySQL in ga tako shranimo. Do izvoza v formatu WKT pridemo s funkcijo astext() v formatu MySQL.
Referenčni raster georeferenciranja je mreža političnih občin v alpskem prostoru, ki so – po potrebi – lahko predstavljene ali kot ploskve ali kot točke. Osnova pri tem so poteki mej občin po stanju približno leta 2014, ki jih je VerbaAlpina dobila od svojega partnerja, Alpske konvencije. Neprestano aktualiziranje teh podatkov, ki se zaradi neredkih upravnih reform vsekakor zelo pogosto menjajo, je nepotrebno, ker gre s stališča VerbeAlpine samo za geografski referenčni okvir. Točkovna predstavitev rastra občin se izpelje iz občinskih mej algoritemsko in torej sekundarno. Izračunane občinske točke predstavljajo geometrična središča občinskih ploskev in kvečjemu slučajno označujejo glavni kraj ali celo njegovo središče. Po potrebi se lahko skupni podatki posamič ali nakopičeni odslikajo na izračunano občinsko točko. Tako je recimo pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad.l Peter Weiss)


Tags: Dokumentation Kooperation Crowdsourcing



Imenoslovje  (citiranje)

Imenoslovni rezultati, še posebej krajevna imena, so temeljni za oceno jezikovne spremembe, ki je preživela poselitvenogeografsko kontinuiteto (prim. glede Alp že Steub 1867 in Greyerz 1933). Tu je treba ločiti dva semantična tipa. Na eni strani so bile antične oblike prevzete iz substratnih jezikov (»tistih pogosto neprijetnih izdajalcev starih časov«, kot je samozadovoljno posmehljivo zapisal Steub 1867, 142). Njihovo razkrivanje mora upoštevati pravila zgodovinske fonetike in hkrati računati z mnogimi izjemami, ki jih povzročajo ljudskoetimološke remotivacije. Na drugi strani pa so »govoreča« imena, s katerimi so bili eksplicitno imenovani govorci substratnih jezikov, npr. v alemanskih in bavarskih imenih z osnovo wal(l)-, walch-, welsch- ‘romanski‘ (prim. klasično delo Ernsta Schwarza Schwarz 1970). Ravnanje lahko poteka iz dveh nasprotujočih si perspektiv, namreč če ob izhajanju iz antičnih rezultatov (v potopisih, na miljnih kamnih idr.) iščemo mlajše ali aktualne ustreznice ali pa v nasprotni smeri za aktualne oblike identificiramo etimone v obliki antičnih rezultatov ali jezikoslovnih rekonstrukcij.
Prva perspektiva je zaradi preglednih vhodnih podatkov vsekakor preprostejša, saj daje osnovni nabor rimskih imen, ki jih je mogoče večinoma dobro lokalizirati, ta nabor pa je mogoče sistematično razbrati. Veliko zahtevnejša in tudi precej povednejša je obratna perspektiva. Tu v veliki meri manjkajo razmere za uspešno obsežnejše delo, mnoga področja imenoslovno niso raziskana, ker manjkajo tako novi kot tudi zgodnejši podatki. Vsekakor pa je bil s švicarskim portalom krajevnih imen storjen obetajoč začetni korak.
Poleg imen naselij je pomembno prav dokumentiranje ledinskih imen (npr. v gorah, hribih in na planinah), ker omogoča sklepanje na kontinuirano rabo zemljišča. K temu tale, čisto začasni primer. V pomembni študiji o zgodnjesrednjeveški poselitvi južne Zgornje Bavarske in sosednjih tirolskih in salzburških področij piše Franz Weindauer 2014 o rezultatu obsežne raziskave arheoloških najdenin: »Primerjava z rezultati krajevnega imenoslovja in raziskave, kateremu svetniku je posvečena kaka cerkev, je pokazala, da že v poznorimskem času poseljene regije ponovno nedvoumno opozarjajo na romansko življenje v zgodnjem srednjem veku. K temu spadajo v prvi vrsti področje Ammerseeja, področje Werdenfelser Land, vzhodno področje Chiemseeja in Rupertwinkel, pa tudi na primer področje pri Mangfallknieju, Rosenheimu in Starnberškem jezeru.« (Weindauer 2014, 249) Pri tem se razdelitev arholoških najdišč v alpskem delu raziskovanega področja čisto jasno ravna po poteh čez prelaze, na primer ob poti čez Brenner, ki se v Inssbrucku (gledano z juga) razdeli na zahodno vejo (čez Zirlerberg proti Garmischu in v Predalpje) in na vzhodno vejo (ob Innu navzdol).
Že površni toponomastični pogled na razsežno pogorje Karwendel, ki leži v kotu teh dveh poti in ki do danes ne pozna niti enega samega malce večjega naselja, spravlja na razdalji nekaj kilometrov na dan jasne romanizme ali romansko posredovane predrimske besede:
* Fereinalm: < lat. veranum, prim. špan. verano ‘poletje’ in Vereinatunnel v Spodnjem Engadinu;
* die Krapfenkarspitze: k predrimski bazi *krapp- ‘skala’, prim. retoromansko crap z mnogimi potrditvami v retoromanskem krajevnem imenoslovju (prim. Schorta 1964, 111–114);
* Pleisenspitze: k predrimski osnovi *blese ‘strmo travnato jalovišče’, prim. retoromansko blaisch, blais, bleis, bleisa (prim. DRG 2, 373 in prav tako številne toponomastične potrditve v Schorta 1964, 44–46);
* Hochgleirsch: k lat. glarea ‘prod’ + --iciu s premikom naglasa na prvi zlog; prim. švicarske ustreznice, kot je retoromansko krajevno ime glaretsch v Disentisu (prim. Schorta 1964, 164) in vzhodnošvicarsko alemansko krajevno ime Glaretsch v Pfäfersu (prim. ortsnamen.ch);
* Larchetalm: < lat. laricetum ‘macesnov gozd’, iz larix + --etum, prim. številne retoromanske potrditve tipa laret, k varianti lat. larictum v Schorta 1964, 185;
* gorsko ime Juifen < lat. iugum ‘prelaz’, spet nekaj široko razstrosenih vzporednic, prim. krajevna imena Juferte v Simmentalu južno od Berna, več pojavitev oblik Juf und giuf, giuv v Graubündnu (vse to na portalu krajevnih imen Švice), pa tudi Jaufenpass na Južnem Tirolskem; malce vzhodno od Juifen je gora Guffert, katere ime je treba postaviti ob prej imenovano simmentalsko različico.
Skrbna analiza bi razkrila še veliko več. Pri zadnjem primeru je opazna ne več latinska, ampak romanska glasovna podoba (-g- > -v-, -f). Vsi ti prevzemi predpostavljajo stik z romansko govorečim prebivalstvom, ki je uporabljalo gorovje za obstoj in pač tudi za akulturacijo na svojo življenjsko obliko. V tem smislu se je izrazil že Gamillscheg 1935, 306: »Alemanski in bajuvarski kmet, ki se na na novo poseljenih tleh mukoma dokoplje do sadu in plodu, predstavlja povezavo z Romani, ki so delali v enako trdih razmerah. Nič ne kaže jasneje, da tu ni bilo mednacionalnih bojev, kot dejstvo, da so staroromanska krajevna imena in mlajša nemška tu soobstajala naprej prav tako v miru kot Ladinci in nemški Tirolci. Vdor Alemanov in Bajuvarov v retijsko-noriške Alpe ni povzročil nikakršnega kulturnega uničenja.«

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation



Induktivno raziskovanje kulturnega prostora  (citiranje)

Projekt postavlja v središče zanimanja Alpe kot en sam kulturnoprostorski kompleks, ker izhaja iz pričakovanja skupnih kulturnih tehnik v celotnem alpskem prostoru. Osnova za to je v prilagoditvi enakim ali vsaj zelo podobnim življenjskim razmeram v visokogorju in v samoumevni razširjenosti ustreznih spretnosti in izročil, ki so povezana s tem. Ker se te skupne značilnosti jezikovno jasno kažejo v ustreznih oznakah, ni primerno, da bi alpsko kulturo stvari opisovali tako rekoč od zgoraj navzdol v zoženih okvirjih posameznih jezikovnih skupnosti, tj. v trdni mreži raziskovalnih točk na vnaprej določenih jezikovnih ali narečnih področjih; to večinoma ustreza namenom dialektologije, ki meri na kar se da popoln opis posameznega področja in v najboljšem primeru specifičnih različkov. V tukajšnji perspektivi medjezične jezikovne geolingvistike se morajo v nasprotju s tem področja razširjanja kulturnih izročil in njihovih jezikovnih oznak induktivno razkriti od spodaj navzgor, tj. iz nabora kar se da številnih lokalnih ugotovitev.
Temeljno načelo je v tem, da operiramo izključno s podatki, ki se jih da georeferencirati, in – ne glede na pripadnost krajev Alpski konvenciji – ne določati obsežnih kategorij. H kulturnoprostorskemu profiliranju alpskega prostora lahko prispevajo zunajjezikovni podatki, ki prinašajo aktualne ali zgodovinske informacije o družbeni organiziranosti prebivalcev in/ali o njihovi infrastrukturni povezavi in o gospodarjenju s prostorom. Glede na zgodovinsko rekonstrukcijo alpskega kulturnega prostora je zaželeno uskladiti področja arheološke navzočnosti z areali jezikovnih ostalin in vizualizirati kartografijo stvarnih in jezikovnih plasti; prim. z arheološkega stališča na splošno Häuber/Schütz 2004a in zgledni kölnski atlas mestnih plasti (prim. Häuber/Schütz/Spiegel 1999 in Häuber u.a. 2004).

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Informator  (citiranje)

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Kooperation Crowdsourcing



Jezikovne družine v alpskem prostoru  (citiranje)

Na ozemlju Alpske konvencije in s tem na raziskovalnem področju VerbeAlpine se tradicionalno govorijo jeziki treh jezikovnih družin. Vse tri so predstavljene z narečnimi kontinuumi, katerih razčlenjenost je odvisna, kot je znano, tudi od razsežnosti prostora, na katerem so razširjene. Razdrobljenost romanskega področja je močnejša kot razdrobljenost romanskega in ta spet močnejša kot slovanskega; o narečnih razmerah informirajo ustrezni jezikovni atlasi, katerih raziskovalne točke so povezane v obsežno večjezično mrežo. Na ravni nadrejenih nacionalnih jezikov oz. regionalno implementiranih jezikov manjšin pa je nadalje razčlenjen le romanski alpski svet (Romania alpina). Kajti poleg francoščine in italijanščine je tu po merilih političnega priznanja v Švici in v Italiji treba navesti okcitanščino, frankoprovalsanščino) ali arpitanščino, ki postaja politično uradna, retoromanščino, dolomitsko ladinščino in furlanščino. Vendar pa slovanski (Slavia alpina) in germanski alpski svet (Germania alpina) s slovenščino in nemščino poznata vsak po le en standardni jezik. Kar se tiče pluricentrične nemščine, pa je seveda treba vsaj za Švico, Nemčijo in Avstrijo razlikovati sobivajoče nacionalne standardne različke.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation



Jezikovni atlasi v alpskem prostoru  (citiranje)

Od zahoda proti vzhodu je alpska narečna pokrajina dokumentirana s temile atlasi, ki deloma še niso dokončani:
  • romanski alpski svet: ALF, AIS, ALI, ALP, ALJA, ALEPO, CLAPie, APV, ALAVAL, ALD-I, ALD-II, ASLEF;
  • germanski alpski svet: SDS, VALTS, BSA, SONT, TSA, SAÖ;
  • slovanski alpski svet: SLA.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation



Jezikovni stik  (citiranje)

Pri jezikovnem stiku, h kateremu spada tudi stik različkov, razlikujemo dva v osnovi različna tipa, pač glede na to, ali gre – na ravni jezikovnega sistema – za trdne, od govorca neodvisne integrate (»izposojenke«) ali za – na ravni govorca – individualne pojave. Slednji se spet lahko uporabljajo stalno ali pa priložnostno, kar so tako imenovani preklopi (switchings). Ta pridržek je treba tudi pri interpretaciji starejšega gradiva iz atlasov upoštevati vedno takrat, ko informator prispeva obliko, ki je blizu standardni, ali na dvojezičnih področjih obliko vsakokratnega drugega jezika. Teoretično temeljna razlika je ob upoštevanju jezikovnih podatkov bolj ali manj verjetna, vendar pa nikoli povsem jasna. Tu zagotavlja zanesljive informacije le večje število informatorjev, ki postaja z družbenimi mediji (social media) čisto realna možnost.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Publikation Crowdsourcing



Kartografija  (citiranje)

Kartografija je morda ne povsem nesporen, pa vendar zelo zanesljiv postopek jezikovne geografije, saj služi enako dokumentiranju kot tudi vizualizaciji prostorskih odnosov (prim. prispevke v Lameli 2010). Običajni postopki se jasno ločijo po jedrnatosti; pri tako imenovanih »analitičnih« kartah so prikazane jezikovne (delne) izjave, tako da je v ospredju predvsem dokumentacija, razkrivanje dejanskih prostorskih odnosov med dokumentiranimi oblikami pa je prepuščeno bralcu. Pri tako imenovanih kartah s točkovnimi simboli pa so s »sintetičnimi« dodelitvami simbolov neposredno izraženi prostorski odnosi med posameznimi izjavljalnimi vidiki. Kvantitativne odnose se da izraziti le tako. Spletno kartiranje kombinira oba postopka, ker na prvi pogled sicer kaže »sintetične« karte, na drugi pogled – po kliku na simbol – pa omogoča dostop do (delne) izjave.
Hevristični potencial kartografije je dokajšen; zato je uporabniku VerbeAlpine dana možnost, da na sinoptičnih kartah kombinira in kopiči različne podatkovne razrede iz ene kategorije (npr. več osnovnih tipov) ali iz različnih kategorij (npr. zunajjezikovne in jezikovne podatke).
Poleg eksaktno georeferenciranega referenčnega rastra občinskih mej je (od različice 16/1) predstavljen navidezno georeferencirani raster v satasti obliki, ki sicer prikazuje približen medsebojni položaj občin, hkrati pa vsakemu področju občine dodeljuje idealizirano ploskev vsakokrat enake oblike in velikosti.

S tem se ponujata alternativna postopka kartiranja, ki imata prednosti in slabosti in zaradi likovnih možnosti ponujata tudi določen sugestivni potencial: topografska predstavitev zaradi natančnosti daje boljši vpogled v konkretno prostorskost s pogosto zelo posebnimi profili zemljišča, posameznimi prehodi, poteki dolin, nedostopnimi dolinskimi konci itd. Satasti zemljevid pa omogoča abstrahirano vizualizacijo podatkov, ker izenačuje velikosti občinskih ploskev in tudi poselitvenogeografska kopičenja oz. razpršitve. To je še posebej koristno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost ploskve pri zaznavanju nehote povzroči vtis kvantitativne pomembnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation Forschungslabor



Kodna stran  (citiranje)

VerbaAlpina združuje podatke iz različnih vrst virov: podatke iz natisnjenih jezikovnih atlasov in slovarjev, ki jih je najprej treba še digitalizirati, pa tudi že elektronsko dosegljive podatke iz vrste partnerskih projektov. Vsak od teh različnih virov uporablja za transkribiranje bolj ali manj individualne sisteme. Da bi dosegli nujno poenotenje, so potrebni seznami, v katerih je določeno, kateri pisni znak v transkripcijskem sistemu enega vira ustreza konkretnemu znaku v transkripcijskem sistemu drugega vira. V glavnem gre za to, da bi različne transkripcijske sisteme preslikali v mednarodno fonetično abecedo (IPA), ki v VerbiAlpini deluje kot referenčna transkripcija. Za pretvarjanje transkripcijskega sistema, specifičnega za vir, v sistem IPA je treba oblikovati popoln seznam v obliki preglednice z ustreznicami pisnih znakov. Taka preglednica se imenuje kodna stran. Sledi izvleček iz osnovne kodne strani za pretvorbo transkripcijskega sistema AIS v sistem IPA. Ta kodna stran obsega 4500 vrstic/povezav.



Stolpec ‚BETA‘ vsebuje znake, uporabljene v AIS, prepisane po načelih sistema Betacode, stolpec ‚IPA‘ ustrezne znake iz mednarodne fonetične abecede (IPA) in stolpec ‚HEX‘ številsko vrednost ali številske vrednosti unikodne preglednice, ki ustrezajo vsakokratnemu znaku IPA.

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation Kooperation



Koncept  (citiranje)

Območje konceptov (ali onomaziologija) je večvrstno; določene so tri tematske domene:
– tradicionalni vsakdanji svet,
– naravno okolje,
– moderni vsakdanji svet,
ki pa za organizacijo podatkov niso pomembne. Na ravni podatkovne zbirke pa so pomembna specifična konceptualna polja, npr. življenje na planini in planinsko pašništvo v tradicionalnem vsakdanjem svetu.
Med koncepti na različnih hierarhičnih ravninah obstajajo zelo strogi
(1) inkluzijski odnosi
tako, da vsaka definicija podrejenega pojma vsebuje definicijo svojega nadrejenega pojma in jo specificira:
  • nadrejeni pojem: STAVBA
  • podrejeni pojem 1. ravni: STAN, HLEV, KLET ZA SIR itd.
  • podrejeni pojem 2. ravni: KAMNIT STAN, LESEN STAN, LESEN STAN S KAMNITIM PODZIDJEM
Medtem ko je vsak stan itd. tudi stavba, pa seveda ne velja obratno. Vsakokratni inkludirani koncept je bolj abstrakten in v tem smislu pri predstavitvi v obliki drevesnega grafa nadrejen.
Med hierarhično izenačenimi koncepti na eni in isti ravni pa zato obstajajo
(2) ekskluzijski odnosi.
Stan ni niti hlev niti klet za sir.
Čisto drugačna pa je hierarhija, ki se pokaže, ko dopolnjujoči se koncepti tvorijo komplekseno povezavo funkcij, ki jo je prav tako treba razumeti kot koncept. Tu govorimo o
(3) odnosih med delom in celoto.
K obsežnemu konceptu PLANINA (kot celota) spadajo različni razdelki, ZEMLJIŠČE, ŽIVINA, STAVBA, OSEBE in DEJAVNOSTI, posebej še MLEČNA PREDELAVA (deli). Odnosi med delom in celoto so po eni strani hierarhični (tako kot inkluzijski odnosi), po drugi strani pa ravno ne temeljijo na inkluziji, kot je definirana, temveč na ekskluziji. Drevesni grafi za njihovo predstavitev niso ustrezni. Za zgled je treba primerjati shemo za pojmovno razdelitev polja ŽIVLJENJE NA PLANINI.





Na področju oddelkov so spet prepoznavni celota in njeni sestavni deli. Tako spadajo k IZDELOVANJU SIRA (celota) različne DEJAVNOSTI, POSTOPKI, PRIPRAVE, POSODE, OSEBE in STAVBE (deli).





Skicirani odnosi med koncepti se zrcalijo v pomenu njihovih jezikovnih pomenov (semantika) in ne nazadnje tudi v pomenskih spremembah: pomeni podrejenih pojmov (hiponimija) se lahko prenesejo na nadrejene pojme (hiperonime) ali obratno; prav tako lahko pride do prenosov pomenov med pojmi, ki se med seboj izključujejo, vendar pa spadajo skupaj (metonimija), ali do odnosov med delom in celoto (meronimija). Za primer lahko služijo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.





(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

----------------------------------------------------------
Razdelek Predelava mleka
IZDELKI in dejavnosti/procesi
(dopolniti je treba: posoda za izdelke in priprave za dejavnosti, stavbe in osebe)

mlesti
MLEKO
precejati

posneti

PLAST MAŠČOBE/
SMETANA

stepati

TRDNA SNOV/ TEKOČINA
MASLO

POSNETO MLEKO

SREDSTVO ZA SIRJENJE/
MLEČNA KISLINA

segreti

dati kisati

SESIRJENO MLEKO

ožeti
((Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

NEMASTNI SIR
uskladiščiti



segreti SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

dati kisati

SESIRJENA MASA

ožeti
((1. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

MASTNI SIR
uskladiščiti


>>>>>> ((TEKOČINA)) SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

((2. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
(soliti)

SIR IZ SIROTKE
uskladiščiti



Tags: Dokumentation



Kontinuiteta  (citiranje)

Vprašanje tradicijske kontinuitete je pri rekonstrukciji večjezičnih komunikacijskih prostorov osrednjega pomena; v smislu ravnanja s podatki mora biti obravnavano interdisciplinarno. Celo z združenimi močmi več strok je komajda mogoče pričakovati odgovore glede predrimskih substratov alpskega prostora. Veliko boljši je izhodiščni položaj v povezavi na romanski substrat zdaj že nemško- in slovenskojezičnih delnih področij. Jezikovna sprememba od romanskega k nemškemu je skorajda zgodovinska stalnica, ki se jo da v Graubündnu opazovati celo v trenutni sodobnosti. #Karta faz germanizacije celotnega alpskega območja?# Proces se je začel že z razpadom rimske infrastrukture (leta 476); obdobje, ki je sledilo takoj zatem, je za jezikovno zgodovino izjemno zanimivo; pisno je sicer dokumentirano skrajno skopo, tako da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi zgodovinskimi strokami, posebej z arheologijo. Tu zijajo sicer še velike raziskovalne vrzeli, vendar pa čakajo na obdelavo arheološki in imenoslovni viri (6.–8. stoletje) južne Zgornje Bavarske, salzburškega prostora in doline Inna na Tirolskem (Weindauer 2014). Potemtakem lahko izključimo »daljšo, temeljno poselitveno prekinitev med rimskim in bajuvarskim časom«, saj vse govori za »tekoči prehod poselitvenih struktur od pozne antike do zgodnjega srednjega veka« (Weindauer 2014, 248). Kljub temu pa obstaja glede na empirične izsledke stopenjska razlika med imenovanimi področji: »Kar velja glede povezave poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških najdišč za zgornjebavarski predalpski prostor pretežno teoretično {...}, se da na avstrijskih področjih potrditi z dokazi. Zgodnjesrednjeveške ustanovitve naselij v 6. stoletju so usmerjene skoraj izključno na poznorimsko infrastrukturo oz. – če še obstaja – na romansko poselitveno strukturo.« (Weindauer 2014, 257)

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation



Medjezična geolingvistika  (citiranje)

Med cilji tega portala naj bi bilo oblikovanje prikaza moči jezikovnega stika in posebej še etnolingvističnega pogojevanja pri razvoju alpskega jezikovnega prostora. Zasnova zbirke podatkov bo dovoljevala predstavitev zajetih izposojenk tudi kvantitativno v njihovem lokalnem kopičenju, saj se izkažejo samodejno, če se pripadnost informatorja eni od treh jezikovnih družin ne ujema s pripadnostjo etimona v tem smislu.
Natančneje rečeno: novodobnemu alpskemu prostoru v obliki različno velikih in predvsem različno močno diferenciranih narečnih kontinuumov dajejo pečat tri jezikovne družine; področij razširjenosti teh treh jezikovnih družin se sicer ne da preslikati na specifične države Aktuelle Sprachgebiete. Germansko je zastopano z alemanskimi in bavarskimi različki, ki jih prištevamo k pluricentričnemu nemškemu jeziku; vendar pa pri mnogih walških in starobavarskih (cimbrijskih) jezikovnih otokih na južni strani Alp pravzaprav ni več skupne navezave na švicarski, nemški ali avstrijski standardni različek, ki najprej spodbudi pripadnost k eni in isti jezikovni skupnosti.
V primerjavi z delnim področjem germanskega jezika lahko določimo pripadnost različic romanskega kontinuuma več jezikom; poleg francoščine in italijanščine gre pri tem po merilu političnega priznanja v Švici in Italiji za okcitanščino, frankoprovansalščino, retoromanščino, dolomitsko ladinščino in furlanščino.
Slovansko je zastopano s slovenskimi narečji, ki se govorijo v Sloveniji in tudi v nekaterih italijanskih in avstrijskih občinah. Vendar pa si VerbaAlpina ne postavlja za cilj, da bi kar se da natančno opisala narečja alpskega prostora, izdelala lokalne ali regionalne narečne meje in predstavila prostor tako rekoč kot mozaik različic. Nasprotno, z obsežno zasnovo naj bi se pokazale ravno tiste (predvsem besedne) značilnosti, ki so razširjene čez posamezne narečne in jezikovne meje in tako postavljajo v ospredje skupne etnolingvistične poteze.





Ker tvorijo narečja v sebi popolne jezikovne sisteme, lahko glede na skupno raziskavo treh »genetično« različnih kontinuumov rečemo, da se tu raziskuje jezikovni stik v obliki medjezične jezikovne geografije.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation Kooperation



Način navajanja  (citiranje)

Uporabnicam in uporabnikom VerbeAlpine priporočamo takle način navajanja razpoložljivih jezikovnih podatkov:

  • Vnos VerbeAlpine v bibliografiji:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de,[različica].

Navedba datuma zadnjega dostopa ni potrebna, ker so različice za navajanje (v primerjavi z delovno različico XXX) stabilne in se ne spreminjajo več (prim. Spremljanje različic).

Primer:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de, 15/1.

  • Navedek metodološkega prispevka:
[avtor(ji)]: s. v. »[iztočnica]«, v: VA-[koda jezika po ISO 639-1] [različica], metodologija, [URL članka v glosarju].

Beispiel:
Krefeld, T. / Lücke, S. / Oberholzer, S.: s. v. “Tipizzazione”, v: VA-it 15/1, Metodologia, http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/it/?page_id=21&letter=T#tipizzazione.

Kot avtorje je treba vedno navajati pod geslom glosarja navedene osebe.

  • Navedek posameznega zapisa:
[navedek]|[kategorija]|[kraj]|[kratica vira]#[referenca]|VA_[različica]

Primeri:
Hütte|morphTyp|Herisau|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Chääsera|phonTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Käserei|BasisTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1

Opozorilo 1: Ločilo pokončnica | dobite na računalnikih z operacijskim sistemom Windows in s slovensko tipkovnico tako, da na tipkovnici hkrati pritisnete tipki AltGr in W. Na Applovih napravah pritisnete kombinacijo tipk Alt+fn+7.
Opozorilo 2: Po standardu ISO 639-1 se za jezike uporabljajo tele dvočrkovne kode: za nemščino de, za francoščino fr, za italijanščino it, za retoromanščino rm in za slovenščino sl.

(auct. Stephan Lücke | Susanne Oberholzer – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Objavljanje  (citiranje)

Sestavni del VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, brez sodelovanja založb. Kajti ni vse, kar se imenuje objava, tudi namenjeno objavi. Tako tradicionalni tiskani medij danes deluje kot popolno nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki bi ji morale biti zaradi raziskovalnih spodbud z javnimi sredstvi v kar se da veliki meri dane na razpolago in ki jih je z uporabo novih medijev možno tudi zlahka posredovati. Navadne papirne naklade od 200 do 300 izvodov ne vključujejo »javnosti«, ampak izključno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je v preteklih letih mogoče opazovati celo usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezni dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tendencami, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Obzorje vednosti  (citiranje)

Ta portal informira v treh različnih razsežnostih:
(1) o zunajjezikovni resničnosti (»stvareh«),
(2) o konceptih ali vsebinskih kategorijah, ki niso vezane na posamezne jezike ali narečja,
(3) o jezikovnih izrazih raziskovanih jezikov in narečij.
Ločena obravnava (2) in (3) je temelj, saj relevantni koncepti nikakor niso vedno zastopani (»leksikalizirani«) s specifičnimi oznakami na celotnem raziskovalnem področju; tako recimo na obsežnih področjih bavarskega področja ni poimenovanja za tako imenovani skutni sir, izdelan iz sirotke (prim. alemansko Ziger, italijansko ricotta, francosko sérac), medtem ko npr. za svežo, še neoblikovano sirno maso (bavarsko Topfen, nemško Quark) v romanskih narečjih pogosto ni poimenovanja in ga tudi standardna italijanščina ne pozna. Odnos med (1) na eni strani ter (2) in (3) na drugi je kdaj celo bolj problematičen, kot je videti na prvi pogled; tako včasih najdemo jezikovne izraze z nejasnim pomenskim statusom, ker iz zapisov ne izhaja, ali gre za oznake konceptov ali pa morda vendarle za poimenovanja stvari. Tako je npr. v primeru, ko govorec celotno planino, recimo tisto, ki jo uporablja sam, imenuje z eno samo generično besedo kot munt (dobesedno) ‘gora, hrib’ ali pa kot pastüra ‘pašnik’.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Publikation



Opis konceptov  (citiranje)

Koncepti so zajeti v preglednici KONCEPTI podatkovne zbirke na nemškem primeru, kot sledi:
če za koncept obstaja leksikalizirani pomen, se koncept vnese v polje ‘Name_D’ zbirke podatkov. Če ni leksikalizacije, ostaja to polje prazno. Neodvisno od tega je v polju ‘Beschreibung_D’ koncept specificiran oz. definiran natančneje. To se zgodi po ustaljenem postopku, ki je prikazan ob primeru koncepta ‘MILCHKANNE’(ID_Konzept 610). Pravkar imenovani koncept je označen s specifičnim leksemom, zato je MILCHKANNE vneseno v ‘Name_D’. Opis predvideva tákole hierarhično zaporedje: priprava, namen, material, morebiti oblika. Glede na koncept iz tega nastane pomen: POSODA, ZA SHRANJEVANJE MLEKA, IZ KOVINE. Če je mogoče ali potebno, naj bi naprej sledili temle dodatnim pravilom: številke od 1 do 10 naj se izpišejo, za opis postopka, dejanja itd. se lahko uporabi ‘za + glagolnik’ (posamostaljeni glagol) ali ‘za + samostalnik’. Ravnanje po tem vzorcu omogoča analogne prevode, tvorjenje jezikovno neodvisnih kategorij na različnih ravneh abstrakcije (-> POSODE ->POSODE ZA SHRANJEVANJE -> POSODE IZ KOVINE itd.), avtomatizirane korekture oz. spremembe in razvidno iskanje. Vsi koncepti so tako zajeti v nemščini, italijanščini, francoščini, slovenščini in retoromanščini.

(auct. Giorgia Grimaldi | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Oznaka  (citiranje)

Z »oznako« razume VerbaAlpina idealizirano stopnjo zapisane, izgovorjene ali mišljene besede, ki poimenuje enega ali več konceptov in – če je le mogoče – referira na konkretne strani. Namesto ene same besede lahko prevzame to funkcijo tudi posebno zaporedje več besed (tako imenovana večbesedna leksikologija). Glede na kategorijo ‚koncept‘ se pokaže, če govorimo kot informatiki, tako imenovani odnos m : n.Večpomenska oznaka lahko poimenuje več konceptov, obratno pa lahko koncept poimenujemo z velikim številom sopomenskih oznak.





Oznake KONCEPTI

asten PLANINA
malga PLANŠARSKI STAN
baita ČREDA KRAV
NIŽJA PLANINA
...
Ševilo m : Ševilo n
(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Raziskovalno področje  (citiranje)

»Doslej še ni bila napisana obsežna in koherentna zgodovina Alp« (http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php); vendar pa si konkurirajo različne »naravnoprostorske« in »zgodovinsko-politične definicije Alp« (Bätzing 1997, 23 f.). V smislu pregledne in pragmatične razmejitve je bilo raziskovalno področje tega projekta izenačeno z jasno zarisanim območjem veljavnosti Alpske konvencije; »nekonsistentnosti med državami članicami« (Bätzing 1997, 31), ki so zapisane v njej, smo vzeli v zakup; tičejo se bavarskega Predalpja (ki je vključeno), »obsežnejših robnih alpskih področij, kot sta Emmental ali Züriško višavje« ((Bätzing 1997, 32), izključeno) in tudi ravnanja z nekaterimi pomembnejšimi mesti na robu Alp: Luzern in Salzburg sta vključena, Gradec in Biella pa izključena. Perimeter Alpske konvencije si je mogoče prenesti tule. Dejanski cilj projekta pa je zajeti Alpe v tem formalno zamejenem okviru kot jezikovno-kulturni prostor in predstaviti podobnost pripadajočih krajev.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation



Razlagalni jezik  (citiranje)

Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Publikation



Referent  (citiranje)

V trikotniku med seboj odvisnih jezikoslovnih kategorij »oznaka« – »koncept« – »referent« označuje slednja individualno substancialnost po svojem bistvu vedno abstraktnega koncepta, z drugimi besedami konkretno, individualno stvar. Pri gradivu, ki jih obdeluje VerbaAlpina, srečujemo večinoma referente, ki dovoljujejo slikovno predstavitev kot risbo ali fotografijo. V primerjavi z oznakami in koncepti imajo referenti v VerbiAlpini podrejeno vlogo. Predvsem v okviru crowdsourcinga so ilustracije, večinoma fotografije referentov uporabljene tako rekoč kot »pripomočki«, da bi informatorji hitreje dojeli opise konceptov, ki so včasih nujno zapleteni.

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Retoromanščina  (citiranje)

V skladu z Zvezno ustavo Švicarske konfederacije se tu izraz »retoromanščina« uporablja za romanske različke Graubündna, ki jih tradicionalno ne priševamo k italijanščini (prim. Gross 2004 in Liver 2010). Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da ta bündenska romanščina spada z dolomitsko ladinščino in furlanščino skupaj v smislu skupnega »jezika«; ravno za ta koncept, ki je danes nevzdržen, je jezikoslovje v 19. stoletju prvotno skovalo izraz »retoromanščina«. Zamisel kot táko je razvil Graziadio Isaia Ascoli in jo v italijanščini poimenoval ladinščina, ladino.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Sinoptična karta  (citiranje)

Ta funkcija omogoča uporabniku, da po svojih interesih izbere obstoječe posamezne karte in jih združi na sinoptične kombinacijske krate. Tako je mogoče vidno ponazoriti področja razširjenosti poljubnih in povezanih jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti. Hkrati obstaja možnost, da te sinoptične karte ohranimo s stopnjo povečave, če naj bo dokumentiran lokalni kontekst, npr. Karwendel ali okcitansko-frankoprovansalsko-piemontski narečni kontinuum Zahodnih Alp Zahodnih Alp.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation Kooperation Forschungslabor



Spremljanje različic  (citiranje)

VerbaAlpina je sestavljena iz tehle modulov:

– VA_DB: zaloga podatkov v projektni zbirki podatkov (va_xxx) v obliki MySQL
– VA_WEB: programska koda spletnega vmesnika projektnega portala www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de s pripadajočo podatkovno zbirko v programu Wordpress (va_wp)
– VA_MT: medijske datoteke (fotografije, filmi, besedilni in tonski dokumenti, ki se nahajajo v medijski knjižnici spletnega vmesnika)

Vsi trije moduli tvorijo konsistentno celoto z vzajemnimi povezavami in odvisnostmi in jih zato ni mogoče ločiti enega od drugega. Med potekom projekta je v rednih časovnih presledkih vsakokratni aktualni status modulov VA_DB in VA_WEB v obliki elektronske kopije simultano tako rekoč »zamrznjen«. Te, zamrznjene kopije dobijo številke različice po shemi koledarsko leto/tekoča številka (npr. 15/1). Vsakokrat produktivna različica VerbeAlpine dobi oznako XXX.

Izdelovanje kopij medijskih datotek VerbeAlpine (VA_MT) odklanjamo zaradi običajno ogromnih velikosti medijskih datotek. Zato med potekom izdelovanja različic ne izdelujemo kopij tega modula. Ko so kake sestavine tam odložene, jih ni mogoče odstraniti iz mediateke VerbeAlpine, dokler je z njimi povezana vsaj ena različica VerbeAlpine.

Na projektnem portalu obstaja možnost preklapljanja med vsakokrat »produktivnimi« različicami VerbeAlpine, ki so podvržene stalnim spremembam, in arhiviranimi, »zamrznjenimi«. Na istem portalu je z ustreznim barvanjem ozadja oz. določenih sprožitvenih elementov prikazano, ali se nahajamo v produktivni ali v arhivirani različici VerbeAlpine. Navajati je mogoče *izključno* arhivirane različice VerbeAlpine.

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Naslovne slike starejših verzij VerbaAlpina

Stadel bei Fex Platta, im Fextal bei Sils Maria, Oberengadin (Bild: Thomas Krefeld)(!!!)

Sennhütte auf der Roßsteinalm, oberhalb Lenggries (Bild: Thomas Krefeld)(!!!)

15/1

Herbst in Südtirol, in der Nähe des Passeiertals (Bild: Susanne Oberholzer)(!!!)

15/2

Pflege des Mascherpa Käses, Lombardei (Bild: Formaggio Bitto )(!!!)

16/1

Alpsee, Immenstadt im Allgäu (Bild: Christina Mutter)(!!!)

16/2

Heuernte im Chiemgau (Bild: Sammlung Groth-Schmachtenberger, Freilichtmuseum Glentleiten)(!!!)

17/1

Heuernte (Bild: Sammlung Groth-Schmachtenberger, Freilichtmuseum Glentleiten)(!!!)

17/2

Heuernte (Bild: Sammlung Groth-Schmachtenberger, Freilichtmuseum Glentleiten)(!!!)

18/1

Winterlandschaft auf der Plose oberhalb Brixen (I) (Bild: Stephan Lücke)(!!!)

18/2

Blick über die Seiser Alm auf die Geislerspitzen (Bild: Stephan Lücke)(!!!)

19/1

Zillertaler Alpen (Bild: Thomas Krefeld)(!!!)

19/2



Tags: Publikation



Stratigrafija  (citiranje)

Alpe so od prazgodovine področje raznovrstnih jezikovnih stikov, ki izvirajo iz zelo različnih konstelacij plasti (prim. Krefeld 2003). Načelno označujemo jezike, ki so na kakem področju v stiku, ker je tam več ali manj dvojezičnih govorcev ali celo skupnosti govorcev, kot adstrate. Če je en osnovni tip razširjen le na določenem področju, torej recimo v Alpah, in se v zadevnih jezikovnih družinah sicer ne pojavlja, smer izposoje in izvorni jezik pogosto nista enoumna (prim. osnovni tip rom. baita / nem. Beiz, Beisl).
Če se izvorni jezik izposojene sestavine na področju razširjenosti ali na delu tega področja ne govori več, razlikujemo dve konstelaciji: v primeru substrata se je izvorni (substratni) jezik govoril na področju razširjenosti, preden je bila tradicijska kontinuiteta prekinjena in je prevladal uveljavljeni jezik; romanščina je substratni jezik celotnega nemško in slovensko govorečega alpskega področja. Substratne besede sicer predpostavljajo menjavo jezika, kljub temu pa se pogosto odlikujejo z izredno regionalno ali lokalno kontinuiteto.
Pri superstratu velja izvorni jezik v določenem časovnem prostoru na področju razširjenosti, ne da bi se tam trajno uveljavil. Tako so obstajali v delih alpskega prostora z romanskimi jeziki po razpadu rimske infrastrukture občasno germanski superstrati (gotščina, langobardščina), v Sloveniji pa je imela to vlogo v habsburškem času nemščina.
Med tremi jezikovnimi družinami so se pokazali trije povsem različni scenariji. Glede na pomen jezikovnega stika za zgodovino jezikovnega prostora je pomembna predvsem kronologija izposoje: ali gre recimo pri romanizmih v germanskem in slovanskem jezikovnem prostoru za substratne besede z regionalno tradicijsko kontinuiteto od antike ali za mlajše adstratne prevzeme? Isto vprašanje velja mutatis mutandis za germanizme v romanskem in za slavizme v nemškem jezikovnem prostoru.





Kontaktni stiki jezikovnih družin v alpskem prostoru – in možna besednozgodovinska vprašanja

substratna zveza (implicirana sprememba jezika)
superstratna zveza (sprememba jezika ni implicirana)
adstratne zveze

slovansko
germansko
latinsko-romansko
predlatinski, delno neindoevropski jeziki
Izposojenke so zanesljiv pokazatelj zgodovinskih akulturacijskih procesov; zato je primerna kvantitativna predstavitev, ki dopušča prostorsko natančno določiti relativno pogostnost izpričanih izposojenk.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation Kooperation Forschungslabor



Tipizacija  (citiranje)

Tipizacija georeferenciranih jezikovnih podatkov spada med temeljne zahteve projekta. Zato bodo, kjer je to mogoče, iz vhodnih podatkov po transkripciji v prvem koraku izločeni členi (posamezne besede) in vneseni v polje podatkovne zbirke z enakim imenom.
V središču zanimanja VerbeAlpine je morfološka tipizacija zbranega jezikovnega gradiva. Morfološki tip je pri tem definiran z ujemanjem tehle značilnosti: jezikovna družina – besedna vrsta – netvorjena beseda nasproti tvorjenki – spol – leksikalni osnovni tip. Osnovna oblika morfološkega tipa se končno ravna po ustreznih lemah izbrane referenčne leksike (gl. spodaj).

Z uvrstitvijo k skupnemu leksikalnemu osnovnemu tipu postane jasna pripadnost vseh združenih morfološko-leksikalnih tipov – tudi čez jezikovne meje. Tako se da tele (tu ne podrobneje opisane) samostalniške besede in glagole dodeliti enemu samemu osnovnemu tipu malga: malga (PLANINA, ČREDA), malgaro (PAŠNIK), malghese (PASTIR), immalgare (ITI NA PLANINO), dismalgare (ZAPUSTITI PLANINO). Seveda pa leksikalni osnovni tip ne pove nič o besedni zgodovini posameznega morfološko-leksikalnega tipa: če tip z latinsko-romanskim etimonom, ki je danes izpričan v germanskem ali slovenskem jezikovnem območju, kot npr. slovensko bajta ‘preprosta hiša’, izvira iz starega lokalnega substrata ali pa iz novejšega romanskega jezikovnega stika, je treba raziskati vsak primer posebej. Zato se oznaki »etimon«, ki se praviloma nanaša na neposredno zgodovinsko predstopnjo kake besede, v tem kontekstu izogibamo – čeprav je v mnogih primerih leksikalni osnovni tip dejansko tudi etimon morfološko-leksikalnega tipa.

Morfološko-leksikalni tipi tvorijo vodilne kategorije upravljanja z jezikovnimi podatki; primerjati jih je mogoče z iztočnicami v slovaropisju. S pomočjo prej navedenih, robustnih in dobro uporabnih meril se da npr. štiri fonetične tipe barga, bark, margun, bargun s pomenom PLANŠARSKA KOČA, PLANŠARSKI HLEV skrčiti na tri morfološke tipe.





Fonetični tipi barga bark margun bargun
Besedna vrsta n n n n
Afiks (pona) -- -- + +
Spol ž m m m
Število ed ed ed ed
Morfološki tipi 1 2 3

Pripadnost morfološko-leksikalnega tipa k besedni družini (germanski, romanski, slovanski) je odvisna od vsakokratnega vira; izkaže se samodejno z vsakokratnim informatorjem in je ustrezno vpisana v zbirko podatkov. Pri podatkih, ki jih VerbaAlpina pridobi sama s crowdsourcingom, se jezikovna oz. narečna pripadnost informatorjev predvideva in v najboljšem primeru kvantitativno potrdi; število potrjujočih informatorjev tako postane orodje preverjanja podatkov.

Morfološko-leksikalni tipi so omejeni na eno jezikovno družino. Tako se postavi vprašanje, v kateri obliki naj bo predstavljen morfološko-leksikalni tip v iskalni funkciji interaktivne karte. Pri germanski in slovanski jezikovni družini je odgovor prej ko slej lahek, saj je vsaka zastopana le z enim standardnim jezikom (nemščino [deu] oz. slovenščino [slo]). Morfološko-leksikalni tipi lahko nastopajo v obliki različic v standardnem jeziku, seveda pod pogojem, da so v njem ustreznice tega tipa; tako se da iskati na primer vse ustrezne fonetične tipe alemanščine in bavarščine, ki so različice standardne oblike, pod prav to obliko. Če standardnih različic ni, so uporabljene iztočnice velikih referenčnih slovarjev (idiotikon, WBÖ).

Pri romanski jezikovni družini je položaj zaradi številnih, delno nezadostno standardiziranih mikrojezikov veliko kompleksnejši. Iz pragmatičnih razlogov smo tu ubrali tákole pot: vsi morflološko-leksikalni tipi, če nastopajo, so predstavljeni s francoskimi in italijanskimi standardnimi oblikami; tako se da npr. vse fonetične tipe, ki so različice k beurre/burro ‘maslo’, najti pod tema dvema oblikama; za referenčna slovarja služita TLF in Treccani. Če ima ustrezno različico le eden od teh dveh standardnih jezikov, nastopa le ta, kot v primeru ricotta (pripadnost italijanščini se kaže z dogovornim zapisom -/ricotta). Če različice tipa ni v nobenem od obeh romanskih referenčnih jezikov, je treba poseči po iztočnici kakega narečnega referenčnega slovarja, recimo LSI. Če v narečnih slovarjih ni zanesljivega podatka, predlaga VerbaAlpina osnovni tip skupaj z grafično predstavitvijo (»VA«).

V celotni zasnovi in v tehnični pretvorbi je fonetična tipizacija jezikovnega gradiva, ki pa je obrobna in zato ni izpeljana dosledno. Ustrezna kategorija je nepogrešljiva predvsem zato, ker dokumentirajo jezikovni atlasi včasih (npr. SDS in VALTS) in slovarji izključno fonetične tipe. Pri fonetični tipizaciji z VerboAlpino so členi po merilih zgodovinske fonetike razdeljeni v fonetične tipe (polje podatkovne zbirke ‘phon_typ’); avtomatizacijo fonetične tipizacije na osnovi Levenštajnovega algoritma in algoritma soundex proučujemo in jo bomo uporabili, če bo mogoče.

S tipizacijo (tvorjenjem razredov) je raznovrstnost podatkov čedalje bolj pregledna; velja torej pravilo: število členov > število fonetičnih tipov > število morfološko-leksikalnih tipov > osnovni tip. Vendar pa je treba upoštevati skrajni primer enega samega primera (enkratnice), ki ustreza enemu členu, enemu fonetičnemu tipu in enemu morfološko-leksikalnemu tipu kot edinemu zastopniku osnovnega tipa. Morda je take enkratne oblike v predstavitvi smiselno izpustiti.

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)



Tags: Dokumentation



Transkripcija  (citiranje)

Jezikovno gradivo je grafično predstavljeno na dva načina, da bi bilo zadoščeno nasprotujočima si načeloma zvestobe viru in lahke primerljivosti:

(1) Vhodna različica v izvirni transkripciji
Na portalu VerbeAlpine so zbrani viri, ki izhajajo iz različnih strokovnih izročil (romanistika, germanistika, slavistika) in ki predstavljajo zgodovinsko različne stopnje dialektoloških raziskav; mnogi slovarski podatki so bili zapisani v začetku 20. stoletja (GPSR) in drugi šele pred nekaj leti (ALD). Zato je znanstvenozgodovinsko treba kar se da upoštevati izvirno transkripcijo. Iz tehničnih razlogov pa je nekatera določila nemogoče ohranjati nespremenjena; to velja še posebej za navpične kombinacije osnovnih znakov (»črk«) in diakritičnih znakov, torej takrat, ko naglasno znamenje stoji nad znakom za dolžino nad samoglasnikom nad še enim znakom (Betacode). Te konvencije so bile v vsakokrat definiranih tehničnih transkripcijah pretvorjene v linearna zaporedja znakov, pri čemer so bili uporabljeni izključno znaki ASCII (tako imenovani Betacode). Do določene stopnje je mogoče pri sistemu Betacode izkoristiti intuitivno razumljive grafične podobnosti med izvirnimi diakritičnimi znaki in njihovimi ustrezniki v sistemu ASCII; mnemotehnično so primerni in koristni.

(2) Izhodna različica v mednarodni fonetični abecedi (IPA)
Zaradi primerljivosti in tudi prijaznosti do uporabnika je poleg tega zaželen izhodni zapis v enotni transkripciji. Vsi zapisi v sistemu Betacode so zato z ustreznimi zamenjevalnimi postopki pretvorjeni v znake IPA. Nekatera redka neskladja, ki pa so neizogibna, se pokažejo predvsem takrat, kadar enemu osnovnemu znaku, ki je v vhodni transkripciji specificiran zaradi diakritičnega znaka, v sistemu IPA ustrezata dva različna osnovna znaka. To velja predvsem za odprtostne stopnje samoglasnikov, kjer npr. v palatalni vrsti oba osnovna znaka <i> in <e> v povezavi z zaprtostno piko v eni ali dveh kljukicah, ki pomenita odprtost, omogočata tvorjenje šestih odprtostnih stopenj; v sistemu Betacode so to: i – i( – i((– e?-- e – e(– e((. Za to so v sistemu IPA na razpolago le štirje osnovni znaki: i – ɪ – e – ɛ.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Večbesedna leksija  (citiranje)

Pod večbesedno leksijo razume VerbaAlpina posebno zaporedje dveh ali več posameznih besed (tokens), ki skupaj pomenijo določen koncept ali pa tudi različne koncepte. Tako je npr. med drugim v Val Gardeni (AIS 1192_1, 312) koncept PLANŠARSKA KOČA označen kot casa da fuoco (ʧˌaz dɑ fˈuɑk), dobesedno ‘ognjena hiša’; v drugih narečjih (Engadin, Ticino idr.) označuje ista zveza koncept KUHINJA.

S stališča informatike pri tem nastane problem večplastne določitve koncepta, ki mora biti odslikan v relacijskem podatkovnem modelu: poleg pomena večbesedne leksije kot celote imajo posamezne besede lastne pomene, ki mečejo luč na motivacijo tvorbe večbesedne leksije. Da bi upoštevali to posebnost, so v podatkovni zbirki VerbeAlpine uporabljene tako imenovane skupine posameznih besed. Zapis, ki je sestavljen iz več posameznih besed, je tu razdeljen na sestavine, te pa so vnesene v preglednico ‘posamezne besede’ (tokens). Vsaka posamezna beseda pri tem opozarja na eden in isti vnos v preglednici 'skupine posameznih besed' in vsebuje podatek o položaju v skupini posameznih besed (1., 2. itd. mesto), tako da je večbesedno leksijo mogoče rekonstruirati iz posameznih besed. Eksplicitno shranjevanje večbesedne leksije tako ni potrebno; v preglednici ‘skupine posameznih besed’ so torej (poleg identifikacijskega podatka) vnesene le dodatne informacije, ki ne morejo slediti iz posameznih besed, kot recimo spol skupine posameznih besed.

Dodelitev konceptov se zgodi tako na ravni posameznih besed kot tudi na ravni skupine posameznih besed. Za zgornji primer so tako v preglednici posamezne besede trije vnosi, ki so jim vsakič pripisani različni koncepti:



Poleg tega je vnos v preglednico ‘skupine posameznih besed’ z lastno dodelitvijo koncepta:



Pri kartografski predstavitvi na površini VerbeAlpine so posamezne besede in skupine posameznih besed obravnavane enakovredno, kar pomeni, da iskanje po konceptu PLANŠARSKA KOČA da tako skupine posameznih besed kot posamezne besede, ki so povezane s tem konceptom. Posamezne besede, ki so le sestavina večbesedne leksije, so pri tem ustrezno označene.

(auct. Stephan Lücke | Florian Zacherl – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Vhodni podatki  (citiranje)

V VerbiAlpini se uporabljajo izključno podatki, ki so georeferencirani vsaj na področju ene politične občine, po možnosti pa še natančneje (npr. s fotografijami planin). Glede na posebej pomembne jezikovne podatke je treba razlikovati dva tipa: po eni strani take, ki izvirajo neposredno iz izjav posameznih informatorjev, npr. podatki nekaterih, posebej še romanskih jezikovnih atlasov ali tudi Bavarske narečne zbirke (BayDat); te izjave so razgrajene na bistvene sestavine, tako imenovane člene. Po drugi strani pa nekateri atlasi, kot npr. SDS ali VALTS, in tudi slovarji nasploh ne prinašajo izjav govorcev, ampak oblike, ki jih uredniki že tipizirajo, tako da ni mogoče priti nazaj do členov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Zapis  (citiranje)

V besedilnih prispevkih uporabljamo tale v glavnem običajna načela zapisa: predmetnojezikovne oblike (izpričani primeri) so zapisani ležeče, jezikovni pomenski podatki pa so označeni z navadnimi navednicami, npr. ita formaggio 'sir'. Zunajjezikovne kategorije (koncepti) so prikazane s samimi velikimi črkami. Razlika med jezikovnim pomenom in konceptom je pomembna predvsem takrat, ko v posameznem jeziku/narečju sploh ni besede za določene koncepte, kot je v primeru SIR IZ TEKOČINE PO PRVI LOČITVI TRDNIH SNOVI. Temu se reče ita ricotta, fra sérac, alemansko Zieger, knjižna slovenska ali knjižna nemška ustreznica pa manjka.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Publikation



Zunajjezikovni podatki  (citiranje)

Za induktivno raziskovanje kulturnega prostora so demografski in institucionalni podatki zanimivi vedno takrat, ko se jih da georeferencirati. Sem spadajo informacije o zgodovini naseljevanja, še posebej glede na pripadnost cerkvenim in državnim ustanovam. Temeljnega pomena pa so tudi prometne poti, posebej povezave čez prelaze (prim. karto).

Ekološki in geofizikalni podatki so relevantni vedno takrat, ko se jasno nanašajo na naselitveno zgodovino. To je na primer očitno glede na vegetacijske cone, ki dovoljujejo ali zahtevajo določene uporabe (tako npr. alpsko gospodarjenje predpostavlja višinske predele nad drevesno mejo (http://www.slf.ch/forschung_entwicklung/gebirgsoekosystem/themen/baumgrenze/index_DE)).

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation