Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L  M   N   O   P  Q  R   S   T   U  V   W  X  Y  Z  


Imenoslovje  (citiranje)

Imenoslovni rezultati, še posebej krajevna imena, so temeljni za oceno jezikovne spremembe, ki je preživela poselitvenogeografsko kontinuiteto (prim. glede Alp že Steub 1867 in Greyerz 1933). Tu je treba ločiti dva semantična tipa. Na eni strani so bile antične oblike prevzete iz substratnih jezikov (»tistih pogosto neprijetnih izdajalcev starih časov«, kot je samozadovoljno posmehljivo zapisal Steub 1867, 142). Njihovo razkrivanje mora upoštevati pravila zgodovinske fonetike in hkrati računati z mnogimi izjemami, ki jih povzročajo ljudskoetimološke remotivacije. Na drugi strani pa so »govoreča« imena, s katerimi so bili eksplicitno imenovani govorci substratnih jezikov, npr. v alemanskih in bavarskih imenih z osnovo wal(l)-, walch-, welsch- ‘romanski‘ (prim. klasično delo Ernsta Schwarza Schwarz 1970). Ravnanje lahko poteka iz dveh nasprotujočih si perspektiv, namreč če ob izhajanju iz antičnih rezultatov (v potopisih, na miljnih kamnih idr.) iščemo mlajše ali aktualne ustreznice ali pa v nasprotni smeri za aktualne oblike identificiramo etimone v obliki antičnih rezultatov ali jezikoslovnih rekonstrukcij.
Prva perspektiva je zaradi preglednih vhodnih podatkov vsekakor preprostejša, saj daje osnovni nabor rimskih imen, ki jih je mogoče večinoma dobro lokalizirati, ta nabor pa je mogoče sistematično razbrati. Veliko zahtevnejša in tudi precej povednejša je obratna perspektiva. Tu v veliki meri manjkajo razmere za uspešno obsežnejše delo, mnoga področja imenoslovno niso raziskana, ker manjkajo tako novi kot tudi zgodnejši podatki. Vsekakor pa je bil s švicarskim portalom krajevnih imen storjen obetajoč začetni korak.
Poleg imen naselij je pomembno prav dokumentiranje ledinskih imen (npr. v gorah, hribih in na planinah), ker omogoča sklepanje na kontinuirano rabo zemljišča. K temu tale, čisto začasni primer. V pomembni študiji o zgodnjesrednjeveški poselitvi južne Zgornje Bavarske in sosednjih tirolskih in salzburških področij piše Franz Weindauer 2014 o rezultatu obsežne raziskave arheoloških najdenin: »Primerjava z rezultati krajevnega imenoslovja in raziskave, kateremu svetniku je posvečena kaka cerkev, je pokazala, da že v poznorimskem času poseljene regije ponovno nedvoumno opozarjajo na romansko življenje v zgodnjem srednjem veku. K temu spadajo v prvi vrsti področje Ammerseeja, področje Werdenfelser Land, vzhodno področje Chiemseeja in Rupertwinkel, pa tudi na primer področje pri Mangfallknieju, Rosenheimu in Starnberškem jezeru.« (Weindauer 2014, 249) Pri tem se razdelitev arholoških najdišč v alpskem delu raziskovanega področja čisto jasno ravna po poteh čez prelaze, na primer ob poti čez Brenner, ki se v Inssbrucku (gledano z juga) razdeli na zahodno vejo (čez Zirlerberg proti Garmischu in v Predalpje) in na vzhodno vejo (ob Innu navzdol).
Že površni toponomastični pogled na razsežno pogorje Karwendel, ki leži v kotu teh dveh poti in ki do danes ne pozna niti enega samega malce večjega naselja, spravlja na razdalji nekaj kilometrov na dan jasne romanizme ali romansko posredovane predrimske besede:
* Fereinalm: < lat. veranum, prim. špan. verano ‘poletje’ in Vereinatunnel v Spodnjem Engadinu;
* die Krapfenkarspitze: k predrimski bazi *krapp- ‘skala’, prim. retoromansko crap z mnogimi potrditvami v retoromanskem krajevnem imenoslovju (prim. Schorta 1964, 111–114);
* Pleisenspitze: k predrimski osnovi *blese ‘strmo travnato jalovišče’, prim. retoromansko blaisch, blais, bleis, bleisa (prim. DRG 2, 373 in prav tako številne toponomastične potrditve v Schorta 1964, 44–46);
* Hochgleirsch: k lat. glarea ‘prod’ + --iciu s premikom naglasa na prvi zlog; prim. švicarske ustreznice, kot je retoromansko krajevno ime glaretsch v Disentisu (prim. Schorta 1964, 164) in vzhodnošvicarsko alemansko krajevno ime Glaretsch v Pfäfersu (prim. ortsnamen.ch);
* Larchetalm: < lat. laricetum ‘macesnov gozd’, iz larix + --etum, prim. številne retoromanske potrditve tipa laret, k varianti lat. larictum v Schorta 1964, 185;
* gorsko ime Juifen < lat. iugum ‘prelaz’, spet nekaj široko razstrosenih vzporednic, prim. krajevna imena Juferte v Simmentalu južno od Berna, več pojavitev oblik Juf und giuf, giuv v Graubündnu (vse to na portalu krajevnih imen Švice), pa tudi Jaufenpass na Južnem Tirolskem; malce vzhodno od Juifen je gora Guffert, katere ime je treba postaviti ob prej imenovano simmentalsko različico.
Skrbna analiza bi razkrila še veliko več. Pri zadnjem primeru je opazna ne več latinska, ampak romanska glasovna podoba (-g- > -v-, -f). Vsi ti prevzemi predpostavljajo stik z romansko govorečim prebivalstvom, ki je uporabljalo gorovje za obstoj in pač tudi za akulturacijo na svojo življenjsko obliko. V tem smislu se je izrazil že Gamillscheg 1935, 306: »Alemanski in bajuvarski kmet, ki se na na novo poseljenih tleh mukoma dokoplje do sadu in plodu, predstavlja povezavo z Romani, ki so delali v enako trdih razmerah. Nič ne kaže jasneje, da tu ni bilo mednacionalnih bojev, kot dejstvo, da so staroromanska krajevna imena in mlajša nemška tu soobstajala naprej prav tako v miru kot Ladinci in nemški Tirolci. Vdor Alemanov in Bajuvarov v retijsko-noriške Alpe ni povzročil nikakršnega kulturnega uničenja.«

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Dokumentation



Induktivno raziskovanje kulturnega prostora  (citiranje)

Projekt postavlja v središče zanimanja Alpe kot en sam kulturnoprostorski kompleks, ker izhaja iz pričakovanja skupnih kulturnih tehnik v celotnem alpskem prostoru. Osnova za to je v prilagoditvi enakim ali vsaj zelo podobnim življenjskim razmeram v visokogorju in v samoumevni razširjenosti ustreznih spretnosti in izročil, ki so povezana s tem. Ker se te skupne značilnosti jezikovno jasno kažejo v ustreznih oznakah, ni primerno, da bi alpsko kulturo stvari opisovali tako rekoč od zgoraj navzdol v zoženih okvirjih posameznih jezikovnih skupnosti, tj. v trdni mreži raziskovalnih točk na vnaprej določenih jezikovnih ali narečnih področjih; to večinoma ustreza namenom dialektologije, ki meri na kar se da popoln opis posameznega področja in v najboljšem primeru specifičnih različkov. V tukajšnji perspektivi medjezične jezikovne geolingvistike se morajo v nasprotju s tem področja razširjanja kulturnih izročil in njihovih jezikovnih oznak induktivno razkriti od spodaj navzgor, tj. iz nabora kar se da številnih lokalnih ugotovitev.
Temeljno načelo je v tem, da operiramo izključno s podatki, ki se jih da georeferencirati, in – ne glede na pripadnost krajev Alpski konvenciji – ne določati obsežnih kategorij. H kulturnoprostorskemu profiliranju alpskega prostora lahko prispevajo zunajjezikovni podatki, ki prinašajo aktualne ali zgodovinske informacije o družbeni organiziranosti prebivalcev in/ali o njihovi infrastrukturni povezavi in o gospodarjenju s prostorom. Glede na zgodovinsko rekonstrukcijo alpskega kulturnega prostora je zaželeno uskladiti področja arheološke navzočnosti z areali jezikovnih ostalin in vizualizirati kartografijo stvarnih in jezikovnih plasti; prim. z arheološkega stališča na splošno Häuber/Schütz 2004a in zgledni kölnski atlas mestnih plasti (prim. Häuber/Schütz/Spiegel 1999 in Häuber u.a. 2004).

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation



Informator  (citiranje)

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Kooperation Crowdsourcing