Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L  M   N   O   P  Q  R   S   T   U  V   W  X  Y  Z  


Objavljanje  (citiranje)

Sestavni del VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, brez sodelovanja založb. Kajti ni vse, kar se imenuje objava, tudi namenjeno objavi. Tako tradicionalni tiskani medij danes deluje kot popolno nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki bi ji morale biti zaradi raziskovalnih spodbud z javnimi sredstvi v kar se da veliki meri dane na razpolago in ki jih je z uporabo novih medijev možno tudi zlahka posredovati. Navadne papirne naklade od 200 do 300 izvodov ne vključujejo »javnosti«, ampak izključno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je v preteklih letih mogoče opazovati celo usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezni dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tendencami, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Obzorje vednosti  (citiranje)

Ta portal informira v treh različnih razsežnostih:
(1) o zunajjezikovni resničnosti (»stvareh«),
(2) o konceptih ali vsebinskih kategorijah, ki niso vezane na posamezne jezike ali narečja,
(3) o jezikovnih izrazih raziskovanih jezikov in narečij.
Ločena obravnava (2) in (3) je temelj, saj relevantni koncepti nikakor niso vedno zastopani (»leksikalizirani«) s specifičnimi oznakami na celotnem raziskovalnem področju; tako recimo na obsežnih področjih bavarskega področja ni poimenovanja za tako imenovani skutni sir, izdelan iz sirotke (prim. alemansko Ziger, italijansko ricotta, francosko sérac), medtem ko npr. za svežo, še neoblikovano sirno maso (bavarsko Topfen, nemško Quark) v romanskih narečjih pogosto ni poimenovanja in ga tudi standardna italijanščina ne pozna. Odnos med (1) na eni strani ter (2) in (3) na drugi je kdaj celo bolj problematičen, kot je videti na prvi pogled; tako včasih najdemo jezikovne izraze z nejasnim pomenskim statusom, ker iz zapisov ne izhaja, ali gre za oznake konceptov ali pa morda vendarle za poimenovanja stvari. Tako je npr. v primeru, ko govorec celotno planino, recimo tisto, ki jo uporablja sam, imenuje z eno samo generično besedo kot munt (dobesedno) ‘gora, hrib’ ali pa kot pastüra ‘pašnik’.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Publikation



Opis konceptov  (citiranje)

Koncepti so zajeti v preglednici KONCEPTI podatkovne zbirke na nemškem primeru, kot sledi:
če za koncept obstaja leksikalizirani pomen, se koncept vnese v polje ‘Name_D’ zbirke podatkov. Če ni leksikalizacije, ostaja to polje prazno. Neodvisno od tega je v polju ‘Beschreibung_D’ koncept specificiran oz. definiran natančneje. To se zgodi po ustaljenem postopku, ki je prikazan ob primeru koncepta ‘MILCHKANNE’(ID_Konzept 610). Pravkar imenovani koncept je označen s specifičnim leksemom, zato je MILCHKANNE vneseno v ‘Name_D’. Opis predvideva tákole hierarhično zaporedje: priprava, namen, material, morebiti oblika. Glede na koncept iz tega nastane pomen: POSODA, ZA SHRANJEVANJE MLEKA, IZ KOVINE. Če je mogoče ali potebno, naj bi naprej sledili temle dodatnim pravilom: številke od 1 do 10 naj se izpišejo, za opis postopka, dejanja itd. se lahko uporabi ‘za + glagolnik’ (posamostaljeni glagol) ali ‘za + samostalnik’. Ravnanje po tem vzorcu omogoča analogne prevode, tvorjenje jezikovno neodvisnih kategorij na različnih ravneh abstrakcije (-> POSODE ->POSODE ZA SHRANJEVANJE -> POSODE IZ KOVINE itd.), avtomatizirane korekture oz. spremembe in razvidno iskanje. Vsi koncepti so tako zajeti v nemščini, italijanščini, francoščini, slovenščini in retoromanščini.

(auct. Giorgia Grimaldi | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Publikation



Oznaka  (citiranje)

Z »oznako« razume VerbaAlpina idealizirano stopnjo zapisane, izgovorjene ali mišljene besede, ki poimenuje enega ali več konceptov in – če je le mogoče – referira na konkretne strani. Namesto ene same besede lahko prevzame to funkcijo tudi posebno zaporedje več besed (tako imenovana večbesedna leksikologija). Glede na kategorijo ‚koncept‘ se pokaže, če govorimo kot informatiki, tako imenovani odnos m : n.Večpomenska oznaka lahko poimenuje več konceptov, obratno pa lahko koncept poimenujemo z velikim številom sopomenskih oznak.





Oznake KONCEPTI

asten PLANINA
malga PLANŠARSKI STAN
baita ČREDA KRAV
NIŽJA PLANINA
...
Ševilo m : Ševilo n
(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)


Tags: Dokumentation