Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

(no Tag)   Crowdsourcing   Dokumentation   Forschungslabor   Kooperation   Publikation  


Crowdsourcing  (citiranje)

Čeprav so na razpolago mnogi relevantni jezikovni podatki za stvarna področja VerbeAlpine (predvsem v atlasih in slovarjih), je predvideno zbiranje novih podatkov. Tako naj bi se (1) izravnale nekonsistentnosti med viri, ki so že na razpolago, (2) odpravile vrzeli oz. nenatančnosti, (3) tradicionalna poimenovanja oz. naprave pa naj bi se označili kot taki. Vendar se nove ankete ne izvajajo s klasičnimi postopki terenskih raziskav, ampak s sredstvi, ki nam jih v tem času dajejo na razpolago družbeni mediji. Ustrezni postopki so pogosto poimenovani crowdsourcing. Referenca na crowd je v mnogih pogledih nejasna, ne nazadnje zato, ker jo mnogi povezujejo s poljubnostjo, amaterskostjo in pomanjkljivo zanesljivostjo; pomisleki niso brez osnove, ker ustrezni postopki v resnici posvečajo pozornost nedoločni in anonimni množici morebitnih interesentov. Osnovne težave se kažejo tako na strani znanstvenega projektnega ponudnika kot na strani projektnega naslovnika (ki je lahko laik, ni pa nujno): ponudba mora biti v zadostni meri »vidna« in atraktivna in naslovnik mora biti v zadostni meri kompetenten tako jezikovno kot glede poznavanja predmetnosti. V tem primeru so na razpolago različne strategije. Tako se da poskusiti zasidrati privlačnost ponudbe v zabavnosti in razviti igrive načine, kot poskušajo v projektnem združenju play4science; po tamkajšnjih izkušnjah pa se zdi informatorjem, to je v tukajšnjem primeru govorcem, obetavneje sporočiti, da še naprej čisto naravnost pomagajo s svojim jezikovnim znanjem in poznavanjem predmetnosti (prim. seznam projektov citizen science). Kompetenco se da preveriti s ciljanimi preizkusi vednosti, nedvomno pa je bolj zanesljivo dobljene podatke potrditi in preveriti z drugimi govorci iz istih krajev.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Crowdsourcing



Digitalna humanistika  (citiranje)

Projekt VerbaAlpina je bil že zasnovan s pogledom na možnost spletnega predstavljanja, saj namerava odločno prispevati k prenašanju uveljavljenih izročil družbenih in humanističnih ved, natančneje geolingvistike, v digitalno humanistiko.
To pomeni:
(1) Empirična osnova raziskovanja temelji na podatkih (prim. Schöch 2013), to je v digitalno kodiranih in strukturiranih enotah ali vsaj takih, ki se jih da strukturirati; pri tem gre za delno že objavljene podatke (kot je npr. starejše gradivo iz atlasov), delno pa tudi za podatke, ki se pridobivajo na novo. Z mislijo na relevantne koncepte si prizadevamo za kar se da obsežne podatkovne zbirke. Metoda je torej kvantitativna in v glavnem induktivna.
(2) Raziskovalna komunikacija poteka v internetnih medijskih razmerah. To najprej omogoča, da se hipertekstualno prepletejo različni mediji (pisava, slika, video in zvok); v prihodnje lahko osebe, ki so udeležene kot raziskovalci (predvsem kot projektni partnerji) in/ali kot informatorji, še naprej komunicirajo in sodelujejo med seboj.
(3) S tem je zainteresiranim raziskovalcem dana možnost, da so udeleženi pri razvoju te raziskovalne platforme in da pri njej sodelujejo. Ta perspektiva je uporabna vsaj v dveh pogledih in vodi naprej: dopušča povezovanje različnih stališč in predvsem pospeševanje konstruktivnega križanja informacijske tehnologije in jezikovne geografije z javnimi viri, ne da bi bilo treba poseči po (pravno in ekonomsko problematični) podpori zasebnih informacijskotehnoloških podjetij.
(4) Projektno relevantno znanje se da dolgoročno kontinuirano zbirati in preoblikovati, čeprav je tehnično še težko zajamčiti trajno dostopnost (prim. pomembno raziskovalno infrastrukturo CLARIN-D http://de.clarin.eu/de/home.html). Vsekakor objavljanje rezultatov na dejanskih medijskih nosilcih (knjige, cedeji ali devedeji) ob vsem tem ni nikakršna osrednja potreba več; kljub temu je omogočena drugotna možnost tiskanja, kot jo občasno daje tudi spletna leksikografija, npr. zgledni Tesoro della Lingua Italiana delle Origini.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Kooperation Crowdsourcing



Georeferenciranje  (citiranje)

Bistveno razvrščevalno merilo pri podatkih, s katerimi upravljamo v VerbiAlpini, je georeferenciranje z uporabo širinskih in dolžinskih stopinj. Natančnost tega referenciranja se spreminja glede na tip podatkov, pri čemer pa si načelno prizadevamo za kar se da, do metra natančno referenciranje. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev je na splošno možno le sorazmerno približno referenciranje v sorazmerju s krajevnim imenom, pri npr. arheoloških podatkih pa je dejansko možno do metra natančno georeferenciranje. Shraniti je mogoče pike, črte (recimo ceste, reke ipd.) in ploskve. S tehničnega vidika se uporablja predvsem tako imenovani format WKT), ki ga v zbirki podatkov VerbeAlpine s funkcijo geomfromtext() (https://dev.mysql.com/doc/refman/5.7/en/gis-wkt-functions.html) pretvorimo v specifični format MySQL in ga tako shranimo. Do izvoza v formatu WKT pridemo s funkcijo astext() v formatu MySQL.
Referenčni raster georeferenciranja je mreža političnih občin v alpskem prostoru, ki so – po potrebi – lahko predstavljene ali kot ploskve ali kot točke. Osnova pri tem so poteki mej občin po stanju približno leta 2014, ki jih je VerbaAlpina dobila od svojega partnerja, Alpske konvencije. Neprestano aktualiziranje teh podatkov, ki se zaradi neredkih upravnih reform vsekakor zelo pogosto menjajo, je nepotrebno, ker gre s stališča VerbeAlpine samo za geografski referenčni okvir. Točkovna predstavitev rastra občin se izpelje iz občinskih mej algoritemsko in torej sekundarno. Izračunane občinske točke predstavljajo geometrična središča občinskih ploskev in kvečjemu slučajno označujejo glavni kraj ali celo njegovo središče. Po potrebi se lahko skupni podatki posamič ali nakopičeni odslikajo na izračunano občinsko točko. Tako je recimo pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad.l Peter Weiss)


Tags: Dokumentation Kooperation Crowdsourcing



Informator  (citiranje)

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)


Tags: Kooperation Crowdsourcing



Jezikovni stik  (citiranje)

Pri jezikovnem stiku, h kateremu spada tudi stik različkov, razlikujemo dva v osnovi različna tipa, pač glede na to, ali gre – na ravni jezikovnega sistema – za trdne, od govorca neodvisne integrate (»izposojenke«) ali za – na ravni govorca – individualne pojave. Slednji se spet lahko uporabljajo stalno ali pa priložnostno, kar so tako imenovani preklopi (switchings). Ta pridržek je treba tudi pri interpretaciji starejšega gradiva iz atlasov upoštevati vedno takrat, ko informator prispeva obliko, ki je blizu standardni, ali na dvojezičnih področjih obliko vsakokratnega drugega jezika. Teoretično temeljna razlika je ob upoštevanju jezikovnih podatkov bolj ali manj verjetna, vendar pa nikoli povsem jasna. Tu zagotavlja zanesljive informacije le večje število informatorjev, ki postaja z družbenimi mediji (social media) čisto realna možnost.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Publikation Crowdsourcing