Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P  Q  R   S   T   U   V   W  X  Y  Z  


Raziskovalno področje  (citiranje)

»Doslej še ni bila napisana obsežna in koherentna zgodovina Alp« (http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php); vendar pa si konkurirajo različne »naravnoprostorske« in »zgodovinsko-politične definicije Alp« (Bätzing 1997, 23 f.). V smislu pregledne in pragmatične razmejitve je bilo raziskovalno področje tega projekta izenačeno z jasno zarisanim območjem veljavnosti Alpske konvencije; »nekonsistentnosti med državami članicami« (Bätzing 1997, 31), ki so zapisane v njej, smo vzeli v zakup; tičejo se bavarskega Predalpja (ki je vključeno), »obsežnejših robnih alpskih področij, kot sta Emmental ali Züriško višavje« ((Bätzing 1997, 32), izključeno) in tudi ravnanja z nekaterimi pomembnejšimi mesti na robu Alp: Luzern in Salzburg sta vključena, Gradec in Biella pa izključena. Perimeter Alpske konvencije si je mogoče prenesti tule. Dejanski cilj projekta pa je zajeti Alpe v tem formalno zamejenem okviru kot jezikovno-kulturni prostor in predstaviti podobnost pripadajočih krajev.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Zunajjezikovni kontekst



Razlagalni jezik  (citiranje)

Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Razvrščanje v skupine in sortiranje  (citiranje)

Neredko so v kategorijah, ki jih je mogoče izbrati na 'interaktivni karti', že na razpolago številni jezikovni izrazi; tako da iskanje po 'konceptu' MASLO (prim. naslednjo sliko) 1449 zapisov. Zato je dana možnost, da se vsi relevantni izrazi razvrstijo v skupine in sortirajo po različnih merilih:

BUTTER_sortieren
Sortiranje po osnovnih tipih kaže areale razširjenosti čez jezikovne meje, tu romanski tip butyru(m) na nemškem jezikovnem območju in nemški tip Schmalz na romanskem: prim. karta

Ustrezna možnost se pokaže tudi pri iskanju po morfoleksičnih tipih; predvsem sortiranje po merilu 'koncept' je zanimivo tudi neodvisno od zajetega jezikovnega prostora, ker razkrije večpomenskost vsakega od izrazov. Tu sta dva posnetka zaslona ravnanja ob primeru malga:

malga_sortieren
Kot rezultat se pokažejo tile pomeni, ki so med seboj v jasni metonimični zvezi: Prim.: Polisemija morfoleksičnega tipa.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Relacijski podatkovni model  (citiranje)

Relacijski podatkovni model organizira informacije v obliki ene ali več tabél. Oznaka izvira iz tega, da se tabele v strokovnem jeziku imenujejo tudi »relacije«. Vrstice tabele se imenujejo tudi »zapisi«, namesto o stolpcih govorimo o »poljih«, »atributih« ali »lastnostih«. Tabela lahko vsebuje, vsaj teoretično, neomejeno število vrstic in stolpcev. Obstoječo tabelo lahko kadar koli razširimo z novimi vrsticami in tudi z novimi stolpci. Zbirki več tabel se lahko reče podatkovna zbirka. Za upravljanje take zbirke tabel/podatkovne zbirke so uporabljeni tako imenovani sistemi za upravljanje podatkovnih zbirk kot npr. MySQL ali PostgreSQL. Upravljanje podatkov in njihova analiza potekata v posebnem formalnem jeziku, tako imenovanem SQL (Structured Query Language), ki je bil razvit posebej za urejanje podatkov v relacijskem formatu in je na razpolago med drugim v eni od verzij, ki jih standardizira ISO (Wikipedia).
Za odslikavo informacij v relacijskem podatkovnem modelu obstajajo posebna pravila, ki dejansko predstavljajo znanost zase (npr. tako imenovano normalizacijo). Hkrati je konkretni izbor modeliranja odvisen od aplikacije in vztrajanje pri obstoječih pravilih modeliranja v nekaterih primerih iz perspektive uporabnosti in performance deluje prej zaviralno. V praksi predstavlja vsako podatkovno modeliranje kompromis med izhodišči teoretičnega regulacijskega mehanizma, tehničnimi zahtevami in prijaznostjo do uporabnika. Poleg tega je mogoče vsak izbrani podatkovni model kadar koli spremeniti in ga prilagoditi spremenjenim zahtevam.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Retoromanščina  (citiranje)

V skladu z Zvezno ustavo Švicarske konfederacije se tu izraz »retoromanščina« uporablja za romanske različke Graubündna, ki jih tradicionalno ne priševamo k italijanščini (prim. Gross 2004 in Liver 2010). Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da ta bündenska romanščina spada z dolomitsko ladinščino in furlanščino skupaj v smislu skupnega »jezika«; ravno za ta koncept, ki je danes nevzdržen, je jezikoslovje v 19. stoletju prvotno skovalo izraz »retoromanščina«. Zamisel kot táko je razvil Graziadio Isaia Ascoli in jo v italijanščini poimenoval ladinščina, ladino.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika