Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  




(auct. Sonja Kümmet [UB der LMU] | Stephan Lücke | Julian Schulz [ITG] | Florian Zacherl)

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke | Julian Schulz [ITG])

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Zunajjezikovni kontekst





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Informacijska tehnologija




Base characters


Character Description Beta code Comment
α
Greek alphaa1
ɒ
mirror-inverted aa2
æ
ligature aea3
β
Greek betab1
ƀ
crossed out bb2
χ
Greek Chic1
ҁ
sign for glottis closurec2
c
crossed out cc3
ɕ
c4
δ
Greek deltad1
đ
crossed out dd2
ð
ethd3
ə
schwae1
tick to the left of the ee2
ε
Greek epsilone3
φ
Greek Phif1
ƒ
labiodental fortisf2
ɣ
Greek gammag1
open g on the rightg2
g with bottom lineg3
ʔ
glottal beatg4
ɥ
h1
i with slanted linei1
ı
i without doti2
ɨ
i with horizontal linei3
ɪ
i4
ɟ
j1
ł
l with diagonal strokel1
l with strongly curved linel2
l with two curved linesl3
λ
Lambdal4
ʎ
l5
ɫ
l with curved linel6
l with horizontal strokel7
ɱ
m1
ɳ
sign for velar "n" (German: kling)n1
ŋ
velar nasalsn2
ɲ
n3
œ
ligature oeo1
ɔ
open o on the lefto2
ơ
o with tick at the upper right margino3
ǫ
o with ogoneko4
ø
o with diagonal lineo5
ω
Greek omegao6
π
the number Pip1
þ
thornp2
q with horizontal lineq1
ʀ
Upper case letter R at the height of a lower case letterr1
ɹ
r2
ɾ
r3
ʃ
Eshs1
s with diagonal stroke lefts2
ʂ
s3
ϑ
Greek thetat1
Stronger curved uu1
ʊ
u2
ʒ
Ezhz1
ʑ
z2

Diacritics


Character Description Beta code Comment Example
dot under base character?s?
ė
dot above base character?1e?1
ä
two dots above base character:a:
two dots under base character:1u:1
tick open to the right under base character(o(
two ticks open to the right under base character(1e(1
semicircle open to the left (spiritus lenis) above base character)r)
semicircle open to the left under base character)1o)1
ç
cedilla)2c(2
ó
acute on base character/o/
double acute on base character/2o/2
à
gravis on base character</td>a</td>
double gravis on base character\2a\2
gravis with dot at the upper end on base character\3u\3
ā
horizontal line above base character-minus sign -a-
ā̄
two horizontal lines above base character-2minus sign -a-2
horizontal line under base character_underscore_n_
Double horizontal line under base character_1n_1
tilde ABOVE base character~e~
stronger curved tilde ABOVE base character~1
tilde UNDER base character+e+
semicircle opened to the TOP ABOVE base character!a!
semicircle opened to the BOTTOM ABOVE base character%a%
semicircle opened to the BOTTOM UNDER base character@a@
semicircle opened to the TOP UNDER base character@1k@1
circle ABOVE base character|u|
circle UNDER base character&s&
vertical line under base character$e$
hacek^g^
ĝ
circumflex^1g^1
"circumflex" under base character^2o^2
"hacek" under base character^3d^3
u
infinity symbol above base character"u"
"greater-than symbol" above base character>n>
cross under base character*a*
cross above base sign*1a*1
g’
apostrophe after base character'on the #-keyg'
inverted apostrophe after base character'1on the #-keya'1
elevated vertical line after base character'2on the #-keyg'2
tick after base character=k=
superscript number after base character\<n>0mask number with \ and put 0 after itc\20
IPA length character:2a:2
half IPA length character:3a:3
ᵃb
base character above the baseline0a0b
base character on the baseline, smaller than all other characters8n8d
ᵢn
base character below the baseline9i9n
upper or lower diacritics in brackets[<d>]Diacritic in brackets between square bracketsu[:] bzw. e[?]
base character above base character{<z>}elevated base character between bracesa{o}
base character below base character{1<z>}a{1o}

Special characters

In principle, these characters are equivalent to base characters, except that they cannot be combined with diacritics.

Character Description Beta code Example
·e̜kọ́ɳ
A dot, before or after the base character. Higher than the baseline..1.1e(ko?/n1

Special Blanks
(Regular blanks are represented by the character ␣ in this table)

Character Description Beta code Example
w‿d
blank with curve{␣}w{␣}d


(auct. Stephan Lücke | Florian Zacherl)

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Informacijska tehnologija





(auct. Stephan Lücke)

Tags: Informacijska tehnologija









(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld)

Tags: lingvistika





(auct. Markus Kunzmann)

Tags: lingvistika





(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke)

Tags: Zunajjezikovni kontekst





(auct. Florian Zacherl)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran





(auct. Thomas Krefeld)

Tags: lingvistika



Alpska konvencija

Alpska konvencija je mednarodnopravno obvezujoča pogodba, ki so jo leta 1991 sklenile države, ki mejijo na alpski prostor (izjema je Slovenija, ki je zaradi političnih sprememb pristopila k sporazumu šele dve leti pozneje). V bistvu gre za čezmejni razvoj alpskega prostora na več določenih področjih ob hkratnem varovanju naravnega prostora. V okviru Alpske konvencije obstaja za vsakega od opredeljenih sektorjev tako imenovani izvedbeni protokol, s katerim se načrtujejo ukrepi znotraj posameznega sektorja. Skupaj obstaja trenutno (2018) skoraj deset izvedbenih protokolov, npr. za področja turizma, gorskega kmetijstva ali ohranjanja narave in urejanja krajine. Vsak izvedbeni protokol morajo države, ki so članice Alpske konvencije, posebej ratificirati. Doslej niso vse države članice ratificirale vseh izvedbenih protokolov. Organ odločanja Alpske konvencije je tako imenovana Alpska konferenca, ki se v povprečju sestaja vsaki dve leti. Vsaki dve leti se zamenja tudi predsedstvo Alpske konvencije, od ene države članice do druge. Stalni koordinacijski organ Alpske konvencije je "Stalni sekretariat" s sedežem v Innsbrucku in podružnico v Bolzanu/Boznu. Alpska konvencija je eden od uradnih Partnerjev za sodelovanje VerbaAlpine. Z metodološkega vidika ima Alpska konvencija za VerbaAlpino poseben pomen, saj je geografska opredelitev alpskega prostora ("Območje Alpske konvencije"), ki jo je določila Alpska konvencija in temelji na administrativnih mejah, bila sprejeta s strani VerbaAlpine in določena kot raziskovalno območje. Ta tehnično-birokratska razmejitev je z metodološkega vidika neizogibna, čeprav se spričo tekočih prehodov jezikovni in kulturni realnosti na ta način s številnih vidikov ne moremo pravično približati. Na primer, Emmental, ki se nahaja v Švici, je ravno izven meja Alpske konvencije, zato ga VerbaAlpina ne upošteva, čeprav je njegovo mlekarstvo zelo podobno ustreznim gospodarskim oblikam v alpskem prostoru. Po drugi strani pa območje Alpske konvencije, zlasti v bavarskem alpskem predgorju, sega daleč v ravnino in tako v območja, ki so veliko manj primerljiva z razmerami na goratem območju Alp, kot je na primer Emmental.

(auct. Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)



Alpske besede

Tipično alpske realije (kot so GAMS, CEMPRIN ali PLANINA) so pogosto poimenovane s predrimskimi substratnimi besedami. To jezikovno plast je prvi izčrpneje opisal Jakob; tvori jedro tako imenovanih alpskih besed. Ta izraz nikakor ni povsem enopomenski, saj sta ga nekoliko razširila Otto von Greyerz 1933, ki ga je skoval, in Johannes Hubschmid 1951, ki ga je močno populariziral: »Pod tem razumem besede, ki označujejo oblike zemljišča, naravne pojave, živali in rastline ali konkretne pojme, ki so v zvezi s človekovo dejavnostjo, besede, ki so se obdržale samo ali predvsem v alpskih narečjih ali ki živijo sicer na večjem področju, ki pa v Alpah pogosto kažejo poseben, ‚alpski‘ pomen. Alpske besede so lahko tudi germanskega ali romanskega izvora.« (Hubschmid 1951, 7; za zgodovino pojma v zadnjem času prim. Rampl 2011, 131 in naslednje)


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Analogna jezikovna geografija

Razsežnosti znanja, ki so v vsebinskem obzorju VerbeAlpine, to je STVARI, KONCEPTI in BESEDE, so v analognem predstavitvem načinu tradicionalne jezikovne geografije med seboj praviloma prepletene zelo na gosto in dostikrat na čisto nejasen način. Zgled za to je AIS 1192a LA CASCINA DI MONTAGNA. Naslov karte ima najprej status koncepta, namreč STAVBA, »kjer dobro izobraženi sirar (‚planšar‘) s pomožnim osebjem po vseh pravilih predeluje mleko v sir, maslo, skutni sir«. Nato se da izvedeti, da gre za nadpomenko, saj mnogi stanovi služijo hkrati za skladišča za mleko in sir, medtem ko so v drugih primerih za to na razpolago posebne kleti za mleko in sir, ki so spet lahko prizidane ali prosto stoječe in skozi katere pogosto teče voda. Poleg tega je treba razlikovati »večinoma masivni kamniti stan« od lesenega itd. Z drugimi besedami: obstaja cela tipologija podrejenih in bolj specifičnih konceptov, ne da bi bilo vedno podrobno jasno, katera koča je mišljena z vsakokratno na karti dokumentirano besedo. Koncept na karti je torej pogosto podrejen in v nobenem kraju ni mogoče izključiti obstoja drugih izrazov za bolj specifične koče; narečni slovarji praviloma potrjujejo ta vtis. Hkrati imajo posebne vloge s KLETJO ZA MLEKO oziroma ZA SIR drugi koncepti, ki niso podpomenke besede STAN; potem je v isti legendi opozorjeno na pogosto prisotnost hlevov (za različne živali, tudi za svinje), torej na tretji koncept. Oznake za te, nadaljnje koncepte praviloma niso vnesene na topografske karte, ampak na rob v obliki seznamov, ki večinoma predstavljajo le zapise za nekaj krajev. Hkrati pa se na seznamih pogosto pojavijo večpomenske besede, ki v nekaterih krajih izkazujejo čisto drugačne koncepte. Primerjati je treba tip kort, ki je zapisan na seznamu pri konceptu PLANINSKI HLEV (ALPSTALL) v AIS, točki 107 in 109, čeprav je v enem od obeh zapisov (točka 109) dokumentiran čisto drugačen koncept, namreč ODPRT PROSTOR ZA SPANJE ŽIVINE IN MOLŽO PRI PLANINSKEM STANU.





Take nedoslednosti je treba pri digitalnem zajemu podatkov nujno odpraviti; tu je najvišja zapoved ostra ločitev imenovane vsebinske razsežnosti, tako rekoč sistematična dekonstrukcija ponujene informacije.





Nato je mogoče iz zbirke podatkov priklicati in vizualizirati vse informacije v konsistentnih kategorijah in v tako rekoč poljubni kombinaciji.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



API

API je kratica za "application programming interface", v slovenščini "vmesnik za namensko programiranje". Takšnen je pri VerbaAlpini pod naslovom https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?api=1 na razpolago. Obširno dokumentacijo od uporabljene skladnje se lahko ogleda tukaj: dokumentacija API. API dovolji osredotočen dostop do določenih vsebin, ki so v opredeljenih oblikah, iz baze podatkov-VA (VA_DB) preko spletnega brskalnika. Izbira podatkov in oblika za izdajo so izpeljane preko URL-parametrov.

(auct. Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)

Tags: Informacijska tehnologija



Avtorske signature

Za avtorske signature veljajo tale pravila:
– enostavne sigle, npr. SO = ‘v delu’
– sigle v okroglih oklepajih, npr. (SO) = ‘končano’
– sigle v zavitih oklepajih, npr. {SO} = ‘začete spremembe’

Analogno velja za več avtorjev. Prevajalci se obravnavajo kot drugi avtorji: SO/SL, prav tako z zgoraj navedenimi pravili za oklepaje. Iz signatur le posredno in za notranje sodelavce izhaja, kdo je prvi avtor in kdo prevajalec – vsak prevajalec mora po posvetu z izvirnim avtorjem brezpogojno izboljšati tudi nejasna mesta v izvirniku.

Navedeni dogovori za oznake veljajo le za VA_XXX; v končanih različicah so vse signature oblikovane na način (nn) oziroma (nn/nn).

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Avtorstvo

Vsi besedni prispevki na spletni strani VerbeAlpine so podpisani z imenom in priimkom; ni razlike med avtorjem v ožjem smislu in prevajalci. Če sta torej pod prispevkom dve imeni ali če jih je več, lahko gre za avtorje, ki so pisali v sodelovanju in ki so – če je le mogoče – tudi sami napisali različice v več jezikih. Prav tako pa lahko ime ali več imen predstavlja izvirnega avtorja, drugo (ali več drugih) pa prevajalce ali prevajalke. Programsko opremo je v glavnem razvil Florian Zacherl.


(auct. Thomas Krefeld | Susanne Oberholzer | Florian Zacherl – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Betacode

Z naslonitvijo na terminologijo projekta Thesaurus Linguae Graecae (TLG), pri katerem so v začetku sedemdesetih let 20. stoletja razvili ustrezno zasnovo za zapisovanje starogrških besedil s takratnimi sredstvi računalniške tehnike, se v okviru VerbeAlpine transkripcija kompleksnih pisnih sistemov z izključno uporabo znakov ASCII imenuje Betacode.
Preglednica ponazarja postopek na osnovi primera iz jezikovnega in stvarnega atlasa Italije in južne Švice (AIS):





Pri prenosu fonetične transkripcije po Böhmerju in Ascoliju, ki je uporabljena v jezikovnem atlasu, in iz nizov, ki so sestavljeni iz znakov ASCII, je najprej vzpostavljeno razlikovanje med osnovnimi in diakritičnimi znaki. Če obstaja osnovni znak v naboru znakov ASCII, je pri prenosu zastopan sam s seboj (kakor je vseskozi tudi v konkretnem primeru). Takoj za osnovnim znakom so potem zapisani vsi z njim povezani diakritični znaki, pri tem pa je vsak diakritični znak zamenjan s posebnim znakom ASCII. Razmerje med diakritičnimi znaki in znaki ASCII je v VerbiAlpini dokumentirano enoumno in predstavljeno v posebnih preglednicah podatkovne zbirke VerbeAlpine. Določen znak je, če je le mogoče, izbran po načelu optične podobnosti. Tako je v navedenem primeru kljukica pod uv besedi tu predstavljena z levim okroglim oklepajem: tu(. Diakritični znaki se, če izhajamo iz njihove razvrstitve ob osnovnem znaku, pišejo v zaporedju od spodaj navzgor in z leve na desno za osnovnim znakom. Po načelu optične podobnosti sledi pripadnost diakritičnih znakov znakom ASCII neodvisno od njihove semantike, ki jespecifična za konkreten vir; z drugimi besedami: tudi če ima kljukica pod osnovnim znakom v enem viru povsem drugačen fonetični pomen kot v drugem, bo v obeh primerih zapisana kot levi oklepaj, in sicer za osnovnim znakom. Semantične razlike so dokumentirane v transkripcijskih preglednicah za vsak vir posebej: urejajo pretvorbo znaka iz sistema Betacode v izhodno transkripcijo v skladu z mednarodno fonetično abecedo (IPA) – kodiranje v sistemu Betacode lahko torej glede na vir privede do zelo različnih kodiranj v sistemu IPA.
Opisani postopek ima celo vrsto prednosti:
– vnašanje podatkov poteka na navadnih tipkovnicah sorazmerno hitro in je popolnoma neodvisno od operacijskega sistema,
– prepisovalci ne potrebujejo znanja o fonetičnih transkripcijskih sistemih,
– zapisati je mogoče poljubne (diakritične) znake, neodvisno od tega, ali so v unikodu ali ne, in
– elektronski zajem podatkov poteka brez izgube informacij.
Kodiranje v sistemu Betacode se da z zamenjevanjem pretvoriti v skorajda vse poljubne druge transkripcijske sisteme. Pri takih pretvorbah prihaja do izgube informacij, ki pa so upravičene zaradi narave transkripcijskih sistemov. Tako fonetična transkripcija po Böhmerju in Ascoliju razlikuje odprtnostne stopnje v natančnosti, ki v sistemu IPA ni predvidena.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Informacijska tehnologija



Crowdsourcing

Čeprav so na razpolago mnogi relevantni jezikovni podatki za stvarna področja VerbeAlpine (predvsem v atlasih in slovarjih), je predvideno zbiranje novih podatkov. Tako naj bi se (1) izravnale nekonsistentnosti med viri, ki so že na razpolago, (2) odpravile vrzeli oz. nenatančnosti, (3) tradicionalna poimenovanja oz. naprave pa naj bi se označili kot taki. Vendar se nove ankete ne izvajajo s klasičnimi postopki terenskih raziskav, ampak s sredstvi, ki nam jih v tem času dajejo na razpolago družbeni mediji. Ustrezni postopki so pogosto poimenovani crowdsourcing. Referenca na crowd je v mnogih pogledih nejasna, ne nazadnje zato, ker jo mnogi povezujejo s poljubnostjo, amaterskostjo in pomanjkljivo zanesljivostjo; pomisleki niso brez osnove, ker ustrezni postopki v resnici posvečajo pozornost nedoločni in anonimni množici morebitnih interesentov. Osnovne težave se kažejo tako na strani znanstvenega projektnega ponudnika kot na strani projektnega naslovnika (ki je lahko laik, ni pa nujno): ponudba mora biti v zadostni meri »vidna« in atraktivna in naslovnik mora biti v zadostni meri kompetenten tako jezikovno kot glede poznavanja predmetnosti. V tem primeru so na razpolago različne strategije. Tako se da poskusiti zasidrati privlačnost ponudbe v zabavnosti in razviti igrive načine, kot poskušajo v projektnem združenju play4science; po tamkajšnjih izkušnjah pa se zdi informatorjem, to je v tukajšnjem primeru govorcem, obetavneje sporočiti, da še naprej čisto naravnost pomagajo s svojim jezikovnim znanjem in poznavanjem predmetnosti (prim. seznam projektov citizen science). Kompetenco se da preveriti s ciljanimi preizkusi vednosti, nedvomno pa je bolj zanesljivo dobljene podatke potrditi in preveriti z drugimi govorci iz istih krajev.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja Informacijska tehnologija



Digital Object

Uporaba tako imenovanega Digital Object Identifier (DOI) kaže na obstoj "digitalnih objektov". Vendar se zdi, da je pri razvoju koncepta DOI v glavnem prevladovala tehnična razsežnost. Pri DOI gre predvsem za možnost iskanja in naslovljenja vira, ki obstaja na spletu in ima naslov URL, tudi če se je domena tega naslova URL spremenila. Vendar to ne pomeni natančne ali celo zavezujoče opredelitve, kaj je Digital Object. Zato so viri, ki so dostopni prek naslovov URL in DOI, vsebinsko zelo raznoliki. Vsem ustreznim primerkom je skupno le to, da gre za statične ali ad hoc ustvarjene podatke ali datoteke, ki so s tehničnega vidika konsistentni in jih je zato mogoče brez dvoma interpretirati ter jih je mogoče priklicati, prikazati in/ali prenesti prek brskalnikov.

Za vzpostavitev prave interoperabilnosti pa je treba tehnično razsežnost koncepta DIGITAL OBJECT dopolniti z vsebinsko dimenzijo. Poleg tega mora za to vsebinsko dimenzijo veljati zavezujoč sistem strukturiranja, ki bi bil približno primerljiv z nadzorovanimi slovarji, ki jih na primer uporabljajo knjižnice za indeksiranje vsebine analognih in digitalnih zbirk. Konkretno bi bilo treba jasno opredeliti, katere entitete lahko dobijo status digitalnega objekta, kakšna naj bi bila logična notranja struktura teh objektov in kakšno poimenovalno shemo je treba uporabiti. Bistveni predpogoj za uporabno uporabo ustreznega koncepta je zagotovo čim boljša granulacija podatkovnih zalog. Le tako je zagotovljeno učinkovito povezovanje v mreže v smislu resnične interoperabilnosti, pri čemer se ustrezni ukrepi izkažejo kot podporni steber pri izvajanju kriterijev FAIR.

Razvoj in izvajanje ustreznega sistema ali na njem temelječih postopkov ni mogoče doseči s posameznimi projekti. Pri tem so bolj pomembne odločitve o znanstveni politiki, ki bi jih lahko sprejel na primer Svet za informacijsko infrastrukturo (RfII). Trenutno (2020) nastajajoči konzorciji NFDI bi si lahko prizadevali tudi za razvoj in vzpostavitev ustreznih konvencij.

VerbaAlpina okvirno definira morfoleksikalne tipe in koncepte, zbrane v projektu, skupaj s pripadajočimi metapodatki kot digitalne objekte. V ta namen so ustrezni podatki shranjeni po vrsti ali konceptu v posameznih besedilnih datotekah, do katerih je mogoče dostopati prek naslovov URL in nato tudi DOI. Te datoteke prevzame tudi UB od LMU. Pri tem se podatki dodatno zapisujejo v shematizirane metapodatkovne formate (DataCite za splošne metapodatke, CIDOC-CRM za indeksiranje poglobljene vsebine), kar na koncu vodi k iskljivosti digitalnih objektov tudi prek knjižničnih katalogov.


Literatura: Hui 2012; Hui 2016; Thomas Krefeld (2018): Linguistische Theorien im Rahmen der digital humanities. Korpus im Text. Version 1 (27.08.2018, 21:33). url: https://www.kit.gwi.uni-muenchen.de/?p=28010&v=1.

(auct. Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)

Tags: Informacijska tehnologija



Digitalizacija

Digitalizacija v projektu VerbaAlpina ne pomeni preproste uporabe računalnikov za elektronsko obdelavo podatkov, ampak nasprotno in v bistvu digitalno globinsko obdelavo gradiva s sitematičnim in preglednim strukturiranjem in kategorizacijo.





Pri tem se uporablja skorajda izključno relacijski podatkovni model, pri katerem je podatkovno gradivo organizirano načelno v obliki preglednic. Preglednice so sestavljene iz vrstic (= zapisov, n-terčkov) in stolpcev (= atributov, polj, lastnosti), pri čemer se da vsako preglednico razširiti v vsako smer z dodatnimi vrsticami in stolpci. Med preglednicami obstajajo logične zveze, ki omogočajo smiselne povezave in ustrezne sinoptične prikaze (stike, joins) dveh ali več preglednic. Za urejanje preglednic uporablja VerbaAlpina trenutno sistem za upravljanje podatkovnih zbirk MySQL. Vendar pa preglednice niso vezane na ta sistem, ampak jih je mogoče npr. v besedilni obliki z enoumno določujočimi ločili za meje polj in podatkov (t. i. separatorji) skupaj z imeni stolpcev in dokumentacijo logičnih zvez (entitetnopovezavni model) kadar koli izvoziti. Trenutno pogosto rabljena struktura XML se na operativnem področju VerbeAlpine ne uporablja. V okviru vmesniškega koncepta pa je XML zasidran kot izvozni format.

Poleg logičnega strukturiranja podatkov igra v povezavi z digitalizacijo drugo osrednjo vlogo kodiranje jezikovnih znakov. Prav zaradi dolgoročnega arhiviranja podatkovnega gradiva je pravilno ravnanje s to tematiko zelo pomembno. VerbaAlpina se pri tem kar se da ravna po kodnih preglednicah in zahtevah konzorcija Unicode. Pri digitalizaciji jezikovnih znakov, ki doslej še niso bili sprejeti v unikodno preglednico, je posamezni znak digitalno zajet predvsem z nizanjem v obliki zaporedja znakov z unikodnega področja x21 do x7E (v območju ASCII). Ustrezne določitve pripadnosti so dokumentirane v posebnih preglednicah, s čimer je vedno možna poznejša pretvorba v unikodne vrednosti, ki bodo takrat morda na razpolago.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Informacijska tehnologija



Digitalna humanistika

Projekt VerbaAlpina je bil že zasnovan s pogledom na možnost spletnega predstavljanja, saj namerava odločno prispevati k prenašanju uveljavljenih izročil družbenih in humanističnih ved, natančneje geolingvistike, v digitalno humanistiko.
To pomeni:
(1) Empirična osnova raziskovanja temelji na podatkih (prim. Schöch 2013), to je v digitalno kodiranih in strukturiranih enotah ali vsaj takih, ki se jih da strukturirati; pri tem gre za delno že objavljene podatke (kot je npr. starejše gradivo iz atlasov), delno pa tudi za podatke, ki se pridobivajo na novo. Z mislijo na relevantne koncepte si prizadevamo za kar se da obsežne podatkovne zbirke. Metoda je torej kvantitativna in v glavnem induktivna.
(2) Raziskovalna komunikacija poteka v internetnih medijskih razmerah. To najprej omogoča, da se hipertekstualno prepletejo različni mediji (pisava, slika, video in zvok); v prihodnje lahko osebe, ki so udeležene kot raziskovalci (predvsem kot projektni partnerji) in/ali kot informatorji, še naprej komunicirajo in sodelujejo med seboj.
(3) S tem je zainteresiranim raziskovalcem dana možnost, da so udeleženi pri razvoju te raziskovalne platforme in da pri njej sodelujejo. Ta perspektiva je uporabna vsaj v dveh pogledih in vodi naprej: dopušča povezovanje različnih stališč in predvsem pospeševanje konstruktivnega križanja informacijske tehnologije in jezikovne geografije z javnimi viri, ne da bi bilo treba poseči po (pravno in ekonomsko problematični) podpori zasebnih informacijskotehnoloških podjetij.
(4) Projektno relevantno znanje se da dolgoročno kontinuirano zbirati in preoblikovati, čeprav je tehnično še težko zajamčiti trajno dostopnost (prim. pomembno raziskovalno infrastrukturo CLARIN-D http://de.clarin.eu/de/home.html). Vsekakor objavljanje rezultatov na dejanskih medijskih nosilcih (knjige, cedeji ali devedeji) ob vsem tem ni nikakršna osrednja potreba več; kljub temu je omogočena drugotna možnost tiskanja, kot jo občasno daje tudi spletna leksikografija, npr. zgledni Tesoro della Lingua Italiana delle Origini.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Dokumentacija

VerbaAlpina dokumentira narečne različke znotraj etnografsko določenega prostora; onomaziološki okvir je podan s kulturnimi tehnikami in življenjskimi oblikami, ki so se uveljavile v vsakič posebnih, tudi kulturno neodvisnih okoljskih razmerah. Takih prostorov, ki jih kot prototip predstavljajo Alpe, jezikoslovne raziskovalne tradicije ne morejo zajeti primerno, ker se podpodročja, ki se sistematično ukvarjajo z ustrojem prostorov – torej jezikovna geografija oz. dialektologija ali tudi geolingvistika –, skoraj brez izjeme ravnajo po danih političnih in/ali jezikovnih mejah (tudi posameznih jezikov). Prostorskemu profilu osrednjih in v marsikaterem pogledu do danes določujočih projektov je mogoče sicer slediti (prim. npr. AIS in FEW), pogosto pa se z njim ni mogoče strinjati. Ravno posebej očarljivi večjezični kulturni prostori, kot je npr. področje med črnogorsko-albansko obalo Jadrana in Donavo, se zato izmaknejo uveljavljenemu raziskovanju, ki ga vodijo vnaprejšnje nacionalnofilološke predstave. Ambiciozno načrtovani Sredozemski lingvistični atlas (Atlante linguistico mediterraneo ) bi lahko postal velik projekt, ki bi določal smer, vendar pa ni prišel dalj od zasnove.
VerbaAlpina meri na alpski prostor; projekt pa ne želi vleči ne jezikovnih ne narečnih meja in nikakor tudi ne slikati mozaika različkov (narečij), ki so zamejeni eden nasproti drugemu. Nasprotno: s tem se razvija Medjezična geolingvistika, ki raziskuje, v kolikšni meri so specifične različice, namreč označevalni tipi, ki so značilni za alpski kulturni prostor, skupne ravno narečjem in jih morda vendarle povezujejo čez meje jezikovnih družin. Relativna podobnost lokalnih narečij se induktivno kaže iz podatkov samih. Edina vnaprej dana členitev alpskega prostora, ki je znana že od vsega začetka, se tiče aktualnih mej med tremi velikimi jezikovnimi družinami (germansko, romansko, slovansko).

Perspektiva

Razdelitev različic na teh narečnih področjih implicira raznovrstne stike, ki segajo v daljno ali bližnjo preteklost; zato je lahko čedalje širša perspektiva projekta le zgodovinska. Glede na začrtani raziskovalni prostor VerbaAlpina nikakor ni razumljena kot prispevek k nacionalnim jezikovnozgodovinskim raziskavam upoštevanih jezikov, ampak kot poskus, da bi rekonstruirali stratigrafijo večjezikovnega komunikacijskega prostora kot primer.

Pri tem se projekt ravna izključno po postopku gledanja na osnovo (bottom up), to je na podlagi podatkov, ki se jih da lokalno georeferencirati. Minimalna in privzeto (by default) veljavna referenčna enota je politična občina, natančneje rečeno: prostorska točka, ki predstavlja občino kot celoto, ali pa celotno področje občine. Po potrebi pa je lahko georeferenciranje na nekaj metrov natančno.

Kartografija

Dostop do dokumentacije omogoča predvsem interaktivna karta. Doslej so bile za vizualizacijo uporabljene le točkovne simbolne karte z interaktivnimi simboli. Kot dopolnilo je v pripravi interaktivna simbolizacija na osnovi področij občin, da bi tako dosegli boljšo vizualizacijo kvantitativnih razmer. Interaktivne simbolne karte pomenijo bistven napredek pri jezikoslovni in družboslovni predstavitvi prostora, saj omogočajo obogatitev močno abstrahiranih ('sintetičnih') predstavitev s čisto konkretnimi, krajevnimi ('analitičnimi') informacijami.

Jezikoslovna priprava podatkov

Pri aktiviranju točkovnega simbola (s klikom nanj) se odpre okno z jezikovnimi podatki, ki so na razpolago za konkretni kraj; naslednji primer kaže označitev koncepta MASLO v kraju Ramosch (Unterengadin):



Predstavitev jezikovnih podatkov s pojavnim oknom interaktivne karte

Podatki so predstavljeni tako kot v viru (kot glasoslovno transkribirani posamezni zapis, kot v zgornjem primeru, ali pa v pravopisno tipizirani obliki) in uvrščeni k splošnejšim tipom, najbolj abstraktno kategorijo pa zastopa etimološko definirani osnovni tip. Kmalu se jim bodo po možnosti pridružile kazalke na referenčne slovarje.

Filtri

Različni filtri omogočajo uporabniku izmed podatkov, ki so na razpolago, izbrati želene in jih kartografsko predstaviti. Zgoraj predstavljeni izrez iz karte je del karte, ki se pojavi pri izboru 'koncepta' MASLO:



Filter za upravljanje interaktivne karte

Zajemanje v skupine in razvrščanje

Neredko so v izbranih kategorijah že na razpolago mnogi jezikovni izrazi; iskanje 'koncepta' MASLO (prim. naslednjo sliko) da 1448 zapisov. S tem je dana možnost, da vse relevantne izraze po različnih merilih zajamemo v skupine in jih razvrstimo:



Funkcija za razvrščanje na interaktivni karti: koncepti

Ustrezna možnost se pokaže tudi pri iskanju morfoleksičnih ali osnovnih tipov; predvsem razvrstitev po merilu 'koncept' je zanimiva tudi neodvisno od zajetega jezikovnega prostora, ker razkriva polisemijo vsakega izraza. Tu sta dva posnetka zaslona ravnanja ob primeru malga:





Kot rezultat se pokažejo naslednji pomeni, ki so med seboj v jasnem metonimičnem odnosu. Polisemija morfoleksičnega tipa malga: prim. karta morfo-leksilanega tipa malga

Viri

Doslej so bili obdelani nekateri slovarji, ki se jih je dalo georeferencirati, predvsem pa jezikovni atlasi. Pri tem so bile v glavnem uporabljene tri tehnike:
    1. Že na natisnjenih kartah objavljeno gradivo je bilo s posebej razvitim orodjem zapisano na novo in vneseno v podatkovno zbirko VerbeAlpine; tako je bilo pri večini atlasov: (SDS, AIS, TSA itd.).


    2. Transkripcijsko orodje, ki ga je razvila VerbaAlpina

    3. Že na natisnjenih kartah objavljeno gradivo, ki pa je že v izvirniku digitalno, je bilo pretvorjeno in algoritmično na novo transkribirano tako, da je lahko bilo vneseno v podatkovno zbirko VerbeAlpine. Ta postopek je bil uporabljen za ALD-II in ALTR.

    4. Še ne objavljeno gradivo drugih projektov je bilo transkribirano oz. digitalno prevzeto neposredno iz njihovih popisnih pol; to velja še posebej za podatke SAO.

    Večrazsežnost

    Za vsestransko razumevanje zgodovinskih procesov je nujno želeno dopolniti jezikovne podatke z drugimi, zgodovinsko relevantnimi; to je pri VerbiAlpini mogoče doseči le pogojno, kljub vsemu pa se mnoge relevantne podatke da priklicati. Tale izrez iz karte kaže v sinoptičnem skupnem pogledu
  • kraje z latinskimi napisi v provinci Norik;
  • kraje z latinskimi napisi iz Recije;
  • rimska imena krajev, ki so izpričana v tako imenovaniTabuli Peutingeriani na viae publicae .
Po drugi strani pa se da iskati reflekse treh latinskih osnovnih tipov, natančneje: dveh latinskih in enega latiniziranega, domnevno predrimskega:
  • osnovni tip lat. casearia v pomenu 'koča' na Severnem, Južnem in še zlasti izrazito na Vzhodnem Tirolskem;
  • osnovni tip predrimsko baita v pomenu 'hiša' v Sloveniji južno od Ljubljane;
  • osnovni tip lat. cellarium v pomenu 'koča' v Zgornji Avstriji.
Sinoptična karta k latinski epigrafiki: prim. karta k latinski epigrafiki, h krajem iz Tabule Peutingeriane in k osnovnim tipom cellarium in baita na delu nemškega in slovenskega prostora (prim. legendo nad karto)

Očitno ujemanje ali vsaj podobnost teh razporeditev komajda lahko pripišemo slučaju.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja



Dolgoročno arhiviranje

Z vsemi podatki projekta VerbaAlpina se upravlja tako, da bodo kar se da dolgo ostali berljivi in uporabni. Načrtovana perspektiva obsega pri tem vsaj več desetletij, osnovni koncept pa ima navsezadnje za cilj ohranitev brez časovne omejitve.

Natančneje so upoštevani tile vidiki:
1. Kateri ustanovi (katerim ustanovam) je zaupano hranjenje podatkov oz. nosilcev podatkov?
2. Dokumentacija strukturiranja podatkov logičnih povezav med podatki in podatkovnimi kategorijami (entitetni odnos)
3. Dokumentacija uporabljenega kodiranja (uporabljenih kodiranj) znakov

Več kopij projektnih podatkov naj bo arhiviranih pri več različnih ustanovah. Trenutno sta za to predvidena informacijskotehnološka skupina Družbene in humanistične vede Univerze Ludvika in Maksimilijana v Münchnu (ITG) s povezavo na strežnik za arhiviranje Leibničevega računalniškega centra in repozitorij BAS Clarin. Načrtuje se hranjenje dodatnih varnostnih kopij pri drugih ustreznih ustanovah. Arhiviranje se izvaja v ritmu novih različic. Vsakič se shranijo zbirke podatkov z vsemi projektnimi podatki (modul VA_DB skupaj z entitetnoodnosnim modelom) in spletno ogrodje, ki skrbi za predstavljanje podatkov na internetu (vključno z vsakokratno funkcionalnostjo), tako da je – vsaj teoretično – možna »obuditev« vsake posamezne različice v ustrezno emuliranem operacijskosistemskem oz. programskem okolju. Arhivirana je tudi medijska knjižnica, v kateri so predvsem fotografije, filmi ter besedilni in zvočni dokumenti (modul VA_MT).


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Dopolnilni podatki

Za induktivno raziskovanje kulturnega prostora so demografski in institucionalni podatki zanimivi vedno takrat, ko se jih da georeferencirati. Sem spadajo informacije o zgodovini naseljevanja, še posebej glede na pripadnost cerkvenim in državnim ustanovam. Temeljnega pomena pa so tudi prometne poti, posebej povezave čez prelaze (prim. karto).

Ekološki in geofizikalni podatki so relevantni vedno takrat, ko se jasno nanašajo na naselitveno zgodovino. To je na primer očitno glede na vegetacijske cone, ki dovoljujejo ali zahtevajo določene uporabe (tako npr. alpsko gospodarjenje predpostavlja višinske predele nad drevesno mejo (http://www.slf.ch/forschung_entwicklung/gebirgsoekosystem/themen/baumgrenze/index_DE)).


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Zunajjezikovni kontekst



Entitetni odnos

Podatki so praviloma lahko strnjeni v tako imenovane »entitete«. Pri tem gre za razrede podatkov, ki vsakič izkazujejo določeno vrsto in število posebnih značilnosti. Tako lahko na primer mesta Trento, Innsbruck in Luzern tvorijo razred »kraji«, ki mu pripadajo značilnosti »krajevno ime«, »dolžinska stopinja«, »širinska stopinja«, »država« in »število prebivalcev«. Posamezni člani takega razreda se razlikujejo po različnih značilnih vrednostih, ki tvorijo razred.
V relacijski zbirki podatkov so entitete na idealni način shranjene vsaka v svojo preglednico, pri čemer vsak stolpec v preglednici vključuje vrednosti vsakokratne specifične značilnosti. Vrstice v preglednici vsebujejo posamezne člane podatkovnega razreda (entitete), ki se med seboj razlikujejo po značilnih vrednostih. V večini primerov – in tako tudi pri VerbiAlpini – predstavlja relacijska zbirka podatkov nabor različnih entitet (in torej preglednic), med katerimi obstajajo logični odnosi. Tako bi bila recimo entiteta »informator«, ki je definirana z značilnostmi »starost«, »spol«, »kraj rojstva« in »kraj bivanja«, logično povezana z entiteto »kraji« tako, da bi imeli značilnosti »kraj rojstva« in »kraj bivanja« ustreznici v entiteti »kraji«. Odnosi med člani teh dveh entitet sledijo iz ujemanj vrednosti ene ali več vsakokratnih entitet, ki so po svojem bistvu skladne. V danem primeru bi lahko teoretično prišlo do dodelitve iz identičnih značilnih vrednosti »kraj rojstva« in »krajevno ime«, s čimer bi nekemu informatorju posredno lahko dodelili geokoordinate njegovega rojstnega kraja. Zlahka vidimo, da lahko v tem primeru pride do težav zaradi homonimov. Da bi jih preprečili, je v navadi, da uporabljamo cela števila kot identifikatorje (»ID«), ki enoumno označujejo člane iste entitete.
Skicirani sistem entitet in njihovih logičnih povezav se imenuje entitetni odnos (entity relationship). Zaloga podatkov v relacijski zbirki podatkov je brez razlage odvisnosti, ki obstajajo v njej, le težko razumljiva in uporabna. Po navadi je preslikava entitetnih odnosov predstavljena v obliki grafične sheme.
Entitetni odnos je med cikličnimi razvojnimi fazami VerbeAlpine (gl. Spremljanje različic) podvržen nenehnemu prilagajanju in s tem spremembam. Vsaki arhivirani različici VerbeAlpine je v obliki entitetnoodnosnega diagrama ### dodan model entitetnega odnosa različice zbirke podatkov, ki je vsakokrat znova vzet za osnovo; diagram je izdelan s programom yEd in shranjen kot GraphML- in PDF-Dokument. Naslednja grafika temelji na entitetah in povezavah zbirke podatkov VA_XXX v aktualnem stanju (20. 3. 2015), vendar pa je ne odslikava povsem in jo je treba razumeti le kot ponazarjalni primer: ###





(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Etimologija

Razkrivanje jezikovnih plasti, stratigrafija, predvideva etimologizacijo. Etimološki komentar izhaja vsakič iz osnovnega tipa in sledi trem ciljem:
– določitev izvornega jezika leksemske osnove;
– utemeljitev občutka pripadnosti vseh tipov, ki so združeni pod osnovni tip; za to so odločilni pravila zgodovinske fonetike in semantična verjetnost konceptnih odnosov, ki tvorijo osnovo;
– rekonstrukcija poti izposoje, če je osnovni tip razširjen na več jezikovnih področjih; kakor hitro se jezik etimona na eni strani ne ujema z jezikom informatorjev na drugi strani, je samodejno ugotovljen jezikovni stik.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Etnolingvistična podobnost

Z etnolingvističnega stališča tega projekta tvorijo osnovni tipi temelj večjezičnega alpskega prostora. V smislu sintetične predstavitve sta predvideni dve različni kvantitativni funkciji kartiranja.
  1. Najprej so zelo pomembne alpske besede; v celoti tvorijo tako rekoč fiktivni idealni tip, ki se mu bolj ali manj približujejo posamezni krajevni govori. Temu ustreza kartiranje stopnjevite podobnosti, ki jo navdihuje predstavitev champ gradient de la gasconité v ALG 6.
  2. Nato je po zgledu ASD kartirana relativna podobnost vseh zapisovalnih krajev med seboj, s tem ko so ugotovljeni in prikazani skupni osnovni tipi poljubnega zapisovalnega kraja in tisti poljubnega drugega kraja kot referenčne točke.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst



Etnolingvistika

"On ne peut pas faire l'histoire des mots sans faire l'histoire des choses" (Jaberg 1936, 23).

V romanistični, predvsem pa v italijanistični raziskovalni tradiciji je bila dialektologija od samega začetka, v Italiji torej vsaj od Giuseppeja Pitréja, vedno zelo tesno povezana z družboslovjem, natančneje rečeno s sociologijo in etnologijo. V tej perspektivi se da celotno geolingvistiko razumeti celo kot poddisciplino nadrejene »etnoznanosti«. Ta izraz, ki je tu uporabljen kot prevod nemškega izraza Ethnowissenschaft oz. italijanskega etnoscienza (iz angleškega ethnoscience, se niti v Italiji niti v Nemčiji ni uveljavil. V zelo prodornem in informativnem priročniku Manuale di enoscienza Giorgia Raimonda Cardona (Cardona 1995) piše:

"[...] il prefissoide etno- permette un'immediata 'etnologizzazione' di qualunque sottodisciplina [...]. L'inglese offre ancora un altro tipo di formazione, quella con folk- (folk-taxonomy), che ha però lo svantaggio di non essere atrettanto facilmente esportabile quanto il suo concorrente grecizzante.
Il termine con etno- copre però due cose distinte, nella letteratura: etnobotanica può significare:
a) una vera botanica scientifica, ma ritagliata sull'habitat, uso ecc. di una specifica etnia;
b) la scienza botanica posseduta da una specifica etnia.
Nel primo caso, il ricercatore è soprattutto un naturalista, che compie il suo lavoro consueto, anche se con una particolare attenzione alle denominazioni locali ecc.; nel secondo il ricercatore è piuttosto un antropologo conoscitivo, che studia come venga categorizzato il mondo naturale da una data etnia; dei dati naturalistici egli si servirà soprattutto per ancorare le classificazioni così individuate a referenti reperibili e riconoscibili anche per chi è esterno alla cultura studiata. [...]
Gran parte dell'analisi etnoscientifica si basa sull'analisi di enunciati della lingua del gruppo [...] " (Cardona 1995, 15 f.; poudaril ThK)

Tako skicirana etnoscienza se v tradiciji Združenih držav Amerike imenuje cultural anthropology (deu. Kulturanthropologie). Posebno v nemškem jezikovnem prostoru pa poleg tega obstaja razlikovanje med Volkskunde za raziskovanje domače kulture ali domačih kultur in Völkerkunde za raziskovanje tujih, posebej še neevropskih kultur. V sodobnosti se zato namesto tega govori o etnologiji s posebnim podpodročjem, imenovanim evropska etnologija (v smislu narodopisja, Volkskunde). Oznaka Ethnolinguistik zato tudi ni enoumna, ker je pogosto omejena na jezikoslovne raziskave neevropskih kultur (prim. Senft 2003), čeprav evropskega naj ne bi izključevala; kategorično ločevanje se glede na naraščajoče množične in obsežne migracijske tokove tako ali tako čedalje bolj kaže kot nesmiselno.

V navedenem Cardonovem odlomku je treba pojasniti neko nejasnost, in sicer v zvezi s prefiksoidom etno-, ki se po eni strani uporablja kot sinonim angleškega folk in po drugi strani v zvezi z etnia. S folk (v folk-taxonomy itd.) je opozorjeno na vsakdanje znanje ali na znanje iz življenjskega sveta ter na šege laikov oz. neznanstvenikov in ravno v tem smislu naj bi tudi Ethnie-, etnija (oz. ethno-, etno-) opozarjalo na kulturne skupnosti vsakdanjega sveta, ne da bi impliciralo idealizirane predstave o homogenosti, starinskosti, socialni zaključenosti itd. Cardonovo razlikovanje (a proti b) še naprej opozarja na dve komplementarni raziskovalni perspektivi v kulturoloških in družboslovnih znanostih.

Skupno se sme dialektološke raziskave v Cardonovem smislu (tudi naknadno) označiti za »etnolingvistične«, če zbirajo in analizirajo jezikovne podatke v tesni zvezi z vsakdanjo kulturo govorcev.

V romanistični tradiciji se je ta usmeritev uveljavila s prototipskim Jezikovnim in stvarnim atlasom Italije in Južne Švice (Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz) (AIS); zaznamuje nedvomno največjo razliko in napredek v primerjavi z ALF, kot je ne brez zanosa zapisal Karl Jaberg. Pasus, pomenljiv glede na samoumevnost AIS in zgodovino znanosti, si vsekakor zasluži, da ga izpostavimo:

"L'importance des «choses» n'a pas échappé à l'esprit de Gilliéron [...] Que Gilliéron ait complètement négligé ce point de vue dans la conception de l'Atlas et qu'il n'en ait tenu compte qu'en passant dans ses autres publications, c'est un fait d'autant plus étrange qu'il connaissait fort bien les «choses» et s'y intéressait passionnément. A-t-il approuvé l'enseignement que Ferdinand de Saussure a tiré de ses incursions dans les domaines limitrophes de notre science, à savoir que la «linguistique a pour unique et véritable objet la langue envisagée en elle-même et pour elle-même», principe qui, malgré l'admiration que j'ai pour le grandsavant genevois, m'a toujours semblé singulièrement rétrécir le champ d'action du linguiste." (Jaberg 1936, 27 f.)

Jaberg izrecno in povsem po pravici kaže na to, da saussurjevski strukturalizem ravno v tej točki ohranja mladogramatične predstave; s stališča sodobne geolingvistike torej poskus, da bi opazovali jezik kot »modul«, ki se ga da izolirati, nikakor ni zaznan kot nova paradigma, temveč naravnost kot tradicionalističen:

"La conception du Petit Atlas phonétique du Valais roman [prav tako Gilliéronovo delo; TK] et celle de l'Atlas linguistique de la France remontent à une époque qui était encore sous l'empire des néogrammairiens, et on sait ce que les néogrammairiens doivent aux sciences naturelles. Ce n'est certes pas un hasard que le Cours de linguistique générale s'en ressente également. M. Jud et moi, nous avions pas ces attaches avec les néogrammairiens, Gilliéron lui-même nous avait aidés à les rompre. Nous étions en revanche fortement impressionnés par les brillants articles de Meringer et de Schuchardt. La réalité des choses était autours de nous. Nous avions nous-mêmes parcouru les pays romans ; nous avions recueilli sur le terrain des observations ethnographiques et folkloriques. Comment en rester aux mots? Tout en sauvegardant le caractère essentiellement linguistique de notre ouvrage, nous croyions devoir fournir à l'historien des mots les données nécessaires pour se faire une idée des choses, afin qu'il ne bâtisse pas dans le vide." (Jaberg 1936, 28).

Smer etnolingvistično usmerjene tradicije italijanske dialektologije se kaže v raziskavi Huga Plomteuxa (Plomteux 1980) Cultura contadina in Liguria, ki je nastala z opazovanjem udeležencev. Etnolingvistično zelo dobro, v primerjavi z drugimi regijami mogoče najbolje je predstavljena Sicilija. Navestii je treba predvsem objavo Fanciullo 1983 in mnoga druga pomembna dela, ki so nastala v okviru atlasa Atlante linguistico della Sicilia; o raziskanih kulturnih tehnikah in tradicijah nas informirajo  Bonanzinga/Giallombardo 2011, Matranga 2011, Sottile 2002 in Castiglione 1999.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst



Fotografije

Mediateka VerbeAlpine vsebuje obsežno, nenehno rastočo zbirko georeferenciranih fotografij; ti posnetki izpolnjujejo dvojni namen: po eni strani kažejo na konkretni referent z vsemi njihovimi idiosinkratičnimi posebnostmi, ki so predvsem pri stavbah lahko zelo izrazite; po drugi strani pa naj bi fotografije kar se da nazorno ponazorile koncept in tako postale osnova za pridobivanje nadaljnjih pomenov koncepta. V tej funkciji torej ne gre za to, da bi ponovno prepoznavali specifični referent, torej čisto določen planšarski stan. To bi lahko prej motilo, kajti v tem primeru se informatorji nagibajo k temu, da bi planino poimenovali z lastnim imenom, ne pa, da bi posredovali pomene koncepta. Tveganje je vsekakor pregledno; temeljni nesporazum nastopi dejansko le pri prepoznavanju znanih oseb; tu individualne značilnosti pritegnejo vso koncentracijo opazovalca, tako da je fotografirani spontano in nehote imenovan z imenom (»Saj to je ja Polde!«), ne pa v funkciji, ki jo ima na fotografiji (PLANŠAR). Strogo vzeto bi zato pri pridobivanju pomenov dajali prednost rabi idealiziranih risb namesto fotografij konkretnih objektov; to pa se izjalovi zaradi pomanjkanja ustreznih predlog. Vse upodobitve referentov so povezane s podatkovno zbirko s kategorijami »koncept« in »oznaka«.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Zunajjezikovni kontekst



Funkcijska območja

Naloge in dosežke VerbeAlpine lahko uvrstimo na tale področja:
(1) dokumentiranje in jezikovnozgodovinska analiza narečnega besedja, ki je po merilih onomaziološkega okvira ocenjeno za značilno;
(2) sodelovanje s projektnimi partnerji za izmenjevanje podatkov in njihovo analizo;
(3) objavljanje podatkov, analitičnih besedil in različnih gradiv, povezanih s projektom, kar vse je delno namenjeno strokovni, delno pa široki javnosti.
Funkcije 1–3 so bile že aktivirane z različico 15/1 in se bodo širile postopoma. V pripravi pa sta še dve funkciji:
(4) pridobivanje podatkov s crowdsourcingom;
(5) ustanovitev raziskovalnega laboratorija, ki vabi vse zainteresirane uporabnike, da sami uporabljajo geolingvistična orodja, ki jih je razvila VerbaAlpina (različne kartografske predstavitve, tipizacijske stopnje ipd.), in da predstavijo nove, po možnosti tudi alternativne analize in rezultate.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja



Gemeinsame Normdatei (GND)

splošno o GND

Indeksiranje knjižnične vsebine v osnovi temelji na dveh stebrih:
  • S pomočjo klasifikacij je mogoče opraviti (grobo) vsebinsko klasifikacijo (DDC) in na primer organizirati seznam literature v zbirkah z odprtim dostopom (RVK).
  • Z dodeljevanjem ključnih besed ali verig ključnih besed (ne več en vogue) je mogoče natančneje opisati vsebino dela (GND).
V letu 2012 so bile v GND združene prejšnje standardne datoteke PND (Personennamendatei = normativna datoteka osebnih imen), GKD (Gemeinsame Körperschaftsdatei = normativna datoteka korporativnih imen), SWD (Schlagwortnormdatei = normativna datoteka predmetnih oznak) in EST (Einheitssachtitel des Deutschen Musikarchivs = zbirka naslovov nemškega glasbenega arhiva). Tako je bilo opuščeno prejšnje ločevanje na standardne podatke za formalno indeksiranje in standardne podatke za predmetno indeksiranje. Danes je na voljo en podatkovni niz na entiteto, ki se lahko uporablja v obeh kontekstih.

O razvoju in praksi podeljevanja

  • Formalni popisovalci, tj. knjižničarji, ki zapisujejo formalne metapodatke o viru, kot so avtor, naslov, leto izida itd., morajo vsaj osebe, povezane z virom (npr. avtor, urednik, slavljenec itd.), povezati z vnosom v GND. Na ta način je oseba jasno identificirana. Če oseba še ni vnesena v GND, se ustvari nova entiteta osebe. V ta namen se zabeleži določen obseg identifikacijskih informacij (npr. življenjski podatki, poklic, dodeljena institucija itd.), ki se, če je mogoče, prevzamejo iz razpoložljivega vira. Vendar je ustrezen vir informacij na primer tudi življenjepis osebe, kateri je objavljen na spletni strani institucije.
  • Predmetni popisovalci so knjižničarji, ki popisujejo vsebino vira. Pri tem se opirajo na naslov vira, vendar ne izključno. Neredko se zgodi, da imajo viri precej zapletene naslove, ki ne nakazujejo dejanske vsebine. Predmetni popisovalci zato običajno nadaljujejo s pregledom vsebine na podlagi naslova, oglasa, kazala, predgovora, začetka, zaključka itd. Nato jih povzamejo v nekaj ključnih besedah. Za iskanje primernih ključnih besed je primerna na primer OGND.
Hkrati DNB (= nemška narodna knjižnica) preizkuša postopke, s katerimi se lahko ključne besede dodelijo avtomatično.

O GND v okviru normalizacije in izmenjave podatkov

Knjižnice so si že zelo zgodaj začele med seboj izmenjevati podatke o indeksiranju. Za to sta potrebna enoten (izmenjevalni) format (MARC) in besednjak (GND), ki standardizira poimenovanja in hkrati rešuje problem sinonimov, homonimov itd. Že nekaj let se podatki ne izmenjujejo le med knjižnicami, temveč tudi med različnimi kulturnimi ustanovami in institucijami znanja. Pri tem GND kot vir podatkov o standardih vse pogosteje uporabljajo tudi arhivi, muzeji itd.; s tem je postal zelo pomemben za digital humanities. (Prim. projekt GND4C: https://www.dnb.de/DE/Professionell/ProjekteKooperationen/Projekte/GND4C/gnd4c.html)
Uporaba standardnih podatkov, zlasti GND, agregatorjem podatkov, kot je Nemška digitalna knjižnica ali bavarikon, omogoča povezovanje objektov iz različnih sektorjev in s tem izboljšanje njihove najdljivosti.
Prednost od GND v tem kontekstu lahko prikažemo z (namišljenim) primerom:
V bavarikonu je na primer portret Martina Luthra in hkrati kovanec s podobo Martina Luthra. Oba predmeta imata za "predmet" Martina Luthra, vendar ju lahko sistem (na preprost način) poveže le, če v obeh primerih v polje dc:subject ni vnesen le niz (string), temveč tudi enolični identifikator, kot je GND-ID (118575449). Če se namesto identifikatorja uporabijo nize, je povsem mogoče, da se med seboj razlikujejo, tj. v teh primerih bi bila mišljena ista oseba, vendar bi se njeni identifikatorji razlikovali. Pogled na stolpec "Druga imena" v zbirki podatkov GND jasno pokaže, da to sploh ni malo verjetno:
http://d-nb.info/gnd/118575449. Človeku ni težko združiti (nekoliko) različnih nizov, za računalnik pa je to večja ovira.

O GND v kontekstu povezanih podatkov (Linked Data)

Čeprav se GND zdaj vse pogosteje uporablja tudi zunaj knjižnic, je oblika zapisov GND, MARC, izrazito domensko specifična in se zunaj knjižničnega sveta ne uporablja. GND Ontologija predstavlja poskus zapolnitve te pomanjkljivosti, da bi bil GND uporaben tudi za uporabo v semantičnem spletu (Semantic Web), saj:

„The need for name disambiguation and entries having an authoritative character is an issue that concerns a lot more communities than the library world. In a growing information society the unique identification and linking of persons, places and other authorities becomes more and more important. The GND Ontology aims to transfer the made experience from libraries to the web community by providing a vocabulary for the description of conferences or events, corporate bodies, places or geographic names, differentiated persons, undifferentiated persons (name of undifferentiated persons), subject headings, and works.“
Ontologija je sestavljena iz sledečih komponent:
  • Koncepti/razredi združujejo dejanske obstoječe primere s skupnimi lastnostmi; npr. "ključna beseda";
  • Primerki/termini, ki predstavljajo dejanske predmete, npr. butter, identificirani z globalnim URI http://d-nb.info/gnd/4009236-7;
  • Relacije povezujejo koncepte in primere med seboj; npr. Butter je identificiran kot objekt razreda "SubjectHeadingSensoStricto" (podrazred razreda ključna beseda) prek naslednje konstrukcije:<rdf:Description rdf:about="http://d-nb.info/gnd/4009236-7"><rdf:type rdf:resource="http://d-nb.info/standards/elementset/gnd#SubjectHeadingSensoStricto"/ß> (prim. http://d-nb.info/gnd/4009236-7/about/rdf).

Ena od prednosti povezanih podatkov (LinkedData) je, da so kodirane informacije neodvisne od jezika. V zgornjem primeru je predmet, ki ga predstavlja izraz Butter, ali z drugimi besedami real world object BUTTER, podrobneje opisan z lastnostmi. Niz (string) Butter se prav tako pojavi v datoteki RDF, vendar le kot Property od vira Butter:
<gndo:preferredNameForTheSubjectHeading rdf:datatype="http://www.w3.org/2001/XMLSchema#string">Butter</gndo:preferredNameForTheSubjectHeading> V primeru uporabe, ko bi poleg nemškega izraza Butter potrebovali tudi italijanski ekvivalent nemškega izraza butter, bi lahko za to preprosto oblikovali drugo trojico (RDF temelji na trojicah), npr. sestavljeno iz vira http://d-nb.info/gnd/4009236-7 kot subjekt, rdfs:label xml:lang="it" kot predikat in dobesednega (LIteral) (niza) burro.

Ob domnevi, da bi Biblioteca nazionale Firenze s svojim tezavrom Nuovo Soggetario Thesaurus ravnala podobno kot DNB z GND, bi lahko vir Butter v GND povezali z virom burro v tezavru Nuovo Soggetario, npr. prek lastnosti owl:sameAs, da bi izrazili, da je v obeh primerih opisan isti real world object BUTTER.
Z Property <skos:broadMatch rdf:resource="http://zbw.eu/stw/descriptor/14957-0"/> je na primer vir GND Butter povezan z virom ZBW Streichfett.

(auct. Sonja Kümmet [UB der LMU] – trad. Eva Jezovnik)

Tags: Informacijska tehnologija Zunajjezikovni kontekst



Georeferenciranje

Bistveno razvrščevalno merilo pri podatkih, s katerimi upravljamo v VerbiAlpini, je georeferenciranje z uporabo širinskih in dolžinskih stopinj. Natančnost tega referenciranja se spreminja glede na tip podatkov, pri čemer pa si načelno prizadevamo za kar se da, do metra natančno referenciranje. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev je na splošno možno le sorazmerno približno referenciranje v sorazmerju s krajevnim imenom, pri npr. arheoloških podatkih pa je dejansko možno do metra natančno georeferenciranje. Shraniti je mogoče pike, črte (recimo ceste, reke ipd.) in ploskve. S tehničnega vidika se uporablja predvsem tako imenovani format WKT), ki ga v zbirki podatkov VerbeAlpine s funkcijo geomfromtext() (https://dev.mysql.com/doc/refman/5.7/en/gis-wkt-functions.html) pretvorimo v specifični format MySQL in ga tako shranimo. Do izvoza v formatu WKT pridemo s funkcijo astext() v formatu MySQL.
Referenčni raster georeferenciranja je mreža političnih občin v alpskem prostoru, ki so – po potrebi – lahko predstavljene ali kot ploskve ali kot točke. Osnova pri tem so poteki mej občin po stanju približno leta 2014, ki jih je VerbaAlpina dobila od svojega partnerja, Alpske konvencije. Neprestano aktualiziranje teh podatkov, ki se zaradi neredkih upravnih reform vsekakor zelo pogosto menjajo, je nepotrebno, ker gre s stališča VerbeAlpine samo za geografski referenčni okvir. Točkovna predstavitev rastra občin se izpelje iz občinskih mej algoritemsko in torej sekundarno. Izračunane občinske točke predstavljajo geometrična središča občinskih ploskev in kvečjemu slučajno označujejo glavni kraj ali celo njegovo središče. Po potrebi se lahko skupni podatki posamič ali nakopičeni odslikajo na izračunano občinsko točko. Tako je recimo pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Informacijska tehnologija Zunajjezikovni kontekst



Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier, DOI)

Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier, DOI) je po vsem svetu enoumen in nespremenljiv naslov, prek katerega so dosegljivi elektronski viri, recimo spletne strani. Dosegljivost je zagotovljena tudi takrat, ko se pri kakem viru spremeni npr. tako imenovani enolični krajevnik vira (Uniform Resource Locator, URL). To je doseženo s preprostim preslikavanjem sredstev (eng. mapping): ustanova DOI vodi register, v katerem je vsakemu DOI vsakokrat pripisan aktualni URL vira. Pri spremembi URL-ja ustrezno sledi sprememba v registru ustanove DOI. Tej morajo sporočiti spremembe povezane organizacije (npr. knjižnice), ki so registrirale zadevni DOI. Do vnosa VerbeAlpine v registru DOI pride prek referata za elektronsko objavljanje Univerzitetne knjižnice LMU »Referat Elektronisches Publizieren« der Universitätsbibliothek der LMU, ta pa registracije ne izvede neposredno pri ustanovi DOI, temveč pri DataCite, ki je član ustanove DOI.

Bistvena korist sistema DOI je v možnosti trajnega navajanja elektronskih virov. Citat DOI vodi na pravi vir, tudi če se internetni naslov (URL) spremeni. DOI VerbeAlpine je doi:10.5282/verba-alpina, pri čemer je 10.5282 dodeljen organizaciji, ki registrira, v tem primeru Univerzitetni knjižnici LMU. Da bi citat na primer v znanstvenem prispevku kazal naravnost na portal VerbeAlpine, mora biti DOI vključen v URL ustanove DOI: http://dx.doi.org/10.5282/verba-alpina. Neposredno označevanje posebnih delnih virov na portalu VerbeAlpine (na primer posameznih datotek v modulu mediateke VerbeAlpine VA_MT) prek DOI ni možno. Za vsak delni vir VerbeAlpine bi bil potreben nadaljnji DOI.

Skoraj istemu namenu kot DOI služi tako imenovani Uniform Resource Name (URN), in tudi način delovanja je približno enak. V primerjavi z DOI pa je pri URN-ju možno registriranje več URL-jev za en vir. To je lahko zanimivo takrat, ko so viri zaradi varnosti pred izpadom ali trajnosti shranjeni na različnih strežnikih z ustrezno različnimi URL-ji. Določena slabost URN-ja nasproti DOI je v tem, da register URN vodi ne ena sama ustanova, temveč decentralizirano različne nacionalne organizacije. Za Nemčijo opravlja to nalogo Nemška nacionalna knjižnica (Deutsche Nationalbibliothek, DNB), zaradi česar je treba za vire, ki so registrirani prek DNB, poklicati strežnik, ki upravlja URN-je (tako imenovani resolver), pri Nemški nacionalni knjižnici. URN VerbeAlpine se glasi urn:nbn:de:bvb:19-verba-alpina-8, ustrezni URL z ustreznim resolverjem Nemške nacionalne knjižnice, ki vodi na portal VerbeAlpine, pa se glasi http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:bvb:19-verba-alpina-8. Prav tako kot pri DOI neposredno označevanje posebnih delnih virov na portalu VerbaAlpina prek URN-ja ni možno.


(auct. Stephan Lücke | Julian Schulz [ITG] – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Imenoslovje

Imenoslovni rezultati, še posebej krajevna imena, so temeljni za oceno jezikovne spremembe, ki je preživela poselitvenogeografsko kontinuiteto (prim. glede Alp že Steub 1867 in Greyerz 1933). Tu je treba ločiti dva semantična tipa. Na eni strani so bile antične oblike prevzete iz substratnih jezikov (»tistih pogosto neprijetnih izdajalcev starih časov«, kot je samozadovoljno posmehljivo zapisal Steub 1867, 142). Njihovo razkrivanje mora upoštevati pravila zgodovinske fonetike in hkrati računati z mnogimi izjemami, ki jih povzročajo ljudskoetimološke remotivacije. Na drugi strani pa so »govoreča« imena, s katerimi so bili eksplicitno imenovani govorci substratnih jezikov, npr. v alemanskih in bavarskih imenih z osnovo wal(l)-, walch-, welsch- ‘romanski‘ (prim. klasično delo Ernsta Schwarza Schwarz 1970). Ravnanje lahko poteka iz dveh nasprotujočih si perspektiv, namreč če ob izhajanju iz antičnih rezultatov (v potopisih, na miljnih kamnih idr.) iščemo mlajše ali aktualne ustreznice ali pa v nasprotni smeri za aktualne oblike identificiramo etimone v obliki antičnih rezultatov ali jezikoslovnih rekonstrukcij.
Prva perspektiva je zaradi preglednih vhodnih podatkov vsekakor preprostejša, saj daje osnovni nabor rimskih imen, ki jih je mogoče večinoma dobro lokalizirati, ta nabor pa je mogoče sistematično razbrati. Veliko zahtevnejša in tudi precej povednejša je obratna perspektiva. Tu v veliki meri manjkajo razmere za uspešno obsežnejše delo, mnoga področja imenoslovno niso raziskana, ker manjkajo tako novi kot tudi zgodnejši podatki. Vsekakor pa je bil s švicarskim portalom krajevnih imen storjen obetajoč začetni korak.
Poleg imen naselij je pomembno prav dokumentiranje ledinskih imen (npr. v gorah, hribih in na planinah), ker omogoča sklepanje na kontinuirano rabo zemljišča. K temu tale, čisto začasni primer. V pomembni študiji o zgodnjesrednjeveški poselitvi južne Zgornje Bavarske in sosednjih tirolskih in salzburških področij piše Franz Weindauer 2014 o rezultatu obsežne raziskave arheoloških najdenin: »Primerjava z rezultati krajevnega imenoslovja in raziskave, kateremu svetniku je posvečena kaka cerkev, je pokazala, da že v poznorimskem času poseljene regije ponovno nedvoumno opozarjajo na romansko življenje v zgodnjem srednjem veku. K temu spadajo v prvi vrsti področje Ammerseeja, področje Werdenfelser Land, vzhodno področje Chiemseeja in Rupertwinkel, pa tudi na primer področje pri Mangfallknieju, Rosenheimu in Starnberškem jezeru.« (Weindauer 2014, 249) Pri tem se razdelitev arholoških najdišč v alpskem delu raziskovanega področja čisto jasno ravna po poteh čez prelaze, na primer ob poti čez Brenner, ki se v Inssbrucku (gledano z juga) razdeli na zahodno vejo (čez Zirlerberg proti Garmischu in v Predalpje) in na vzhodno vejo (ob Innu navzdol).
Že površni toponomastični pogled na razsežno pogorje Karwendel, ki leži v kotu teh dveh poti in ki do danes ne pozna niti enega samega malce večjega naselja, spravlja na razdalji nekaj kilometrov na dan jasne romanizme ali romansko posredovane predrimske besede:
* Fereinalm: veranum, prim. spa. verano ‘poletje’ in Vereinatunnel v Spodnjem Engadinu;
* die Krapfenkarspitze: k predrimski bazi *krapp- ‘skala’, prim. retoromansko crap z mnogimi potrditvami v retoromanskem krajevnem imenoslovju (prim. Schorta 1964, 111–114);
* Pleisenspitze: k predrimski osnovi *blese ‘strmo travnato jalovišče’, prim. retoromansko blaisch, blais, bleis, bleisa (prim. DRG 2, 373 in prav tako številne toponomastične potrditve v Schorta 1964, 44–46);
* Hochgleirsch: k lat. glarea ‘prod’ + --iciu s premikom naglasa na prvi zlog; prim. švicarske ustreznice, kot je retoromansko krajevno ime glaretsch v Disentisu (prim. Schorta 1964, 164) in vzhodnošvicarsko alemansko krajevno ime Glaretsch v Pfäfersu (prim. ortsnamen.ch);
* Larchetalm: laricetum ‘macesnov gozd’, iz larix + --etum, prim. številne retoromanske potrditve tipa laret, k varianti lat. larictum v Schorta 1964, 185;
* gorsko ime Juifen iugum ‘prelaz’, spet nekaj široko razstrosenih vzporednic, prim. krajevna imena Juferte v Simmentalu južno od Berna, več pojavitev oblik Juf und giuf, giuv v Graubündnu (vse to na portalu krajevnih imen Švice), pa tudi Jaufenpass na Južnem Tirolskem; malce vzhodno od Juifen je gora Guffert, katere ime je treba postaviti ob prej imenovano simmentalsko različico.
Skrbna analiza bi razkrila še veliko več. Pri zadnjem primeru je opazna ne več latinska, ampak romanska glasovna podoba (-g- > -v-, -f). Vsi ti prevzemi predpostavljajo stik z romansko govorečim prebivalstvom, ki je uporabljalo gorovje za obstoj in pač tudi za akulturacijo na svojo življenjsko obliko. V tem smislu se je izrazil že Gamillscheg 1935, 306: »Alemanski in bajuvarski kmet, ki se na na novo poseljenih tleh mukoma dokoplje do sadu in plodu, predstavlja povezavo z Romani, ki so delali v enako trdih razmerah. Nič ne kaže jasneje, da tu ni bilo mednacionalnih bojev, kot dejstvo, da so staroromanska krajevna imena in mlajša nemška tu soobstajala naprej prav tako v miru kot Ladinci in nemški Tirolci. Vdor Alemanov in Bajuvarov v retijsko-noriške Alpe ni povzročil nikakršnega kulturnega uničenja.«

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Induktivno raziskovanje kulturnega prostora

Projekt postavlja v središče zanimanja Alpe kot en sam kulturnoprostorski kompleks, ker izhaja iz pričakovanja skupnih kulturnih tehnik v celotnem alpskem prostoru. Osnova za to je v prilagoditvi enakim ali vsaj zelo podobnim življenjskim razmeram v visokogorju in v samoumevni razširjenosti ustreznih spretnosti in izročil, ki so povezana s tem. Ker se te skupne značilnosti jezikovno jasno kažejo v ustreznih oznakah, ni primerno, da bi alpsko kulturo stvari opisovali tako rekoč od zgoraj navzdol v zoženih okvirjih posameznih jezikovnih skupnosti, tj. v trdni mreži raziskovalnih točk na vnaprej določenih jezikovnih ali narečnih področjih; to večinoma ustreza namenom dialektologije, ki meri na kar se da popoln opis posameznega področja in v najboljšem primeru specifičnih različkov. V tukajšnji perspektivi medjezične jezikovne geolingvistike se morajo v nasprotju s tem področja razširjanja kulturnih izročil in njihovih jezikovnih oznak induktivno razkriti od spodaj navzgor, tj. iz nabora kar se da številnih lokalnih ugotovitev.
Temeljno načelo je v tem, da operiramo izključno s podatki, ki se jih da georeferencirati, in – ne glede na pripadnost krajev Alpski konvenciji – ne določati obsežnih kategorij. H kulturnoprostorskemu profiliranju alpskega prostora lahko prispevajo dopolnilni podatki, ki prinašajo aktualne ali zgodovinske informacije o družbeni organiziranosti prebivalcev in/ali o njihovi infrastrukturni povezavi in o gospodarjenju s prostoroa. Glede na zgodovinsko rekonstrukcijo alpskega kulturnega prostora je zaželeno uskladiti področja arheološke navzočnosti z areali jezikovnih ostalin in vizualizirati kartografijo stvarnih in jezikovnih plasti; prim. z arheološkega stališča na splošno Häuber/Schütz 2004a in zgledni kölnski atlas mestnih plasti (prim. Häuber/Schütz/Spiegel 1999 in Häuber u.a. 2004).


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Informator

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Jezikovni atlasi v alpskem prostoru

Od zahoda proti vzhodu je alpska narečna pokrajina dokumentirana s temile atlasi, ki deloma še niso dokončani:
  • romanski alpski svet: ALF, AIS, ALI, ALP, ALJA, ALEPO, CLAPie, APV, ALAVAL, ALD-I, ALD-II, ASLEF;
  • germanski alpski svet: SDS, VALTS, BSA, SONT, TSA, SAÖ;
  • slovanski alpski svet: SLA.


(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Jezikovni stik

Pri jezikovnem stiku, h kateremu spada tudi stik različkov, razlikujemo dva v osnovi različna tipa, pač glede na to, ali gre – na ravni jezikovnega sistema – za trdne, od govorca neodvisne integrate (»izposojenke«) ali za – na ravni govorca – individualne pojave. Slednji se spet lahko uporabljajo stalno ali pa priložnostno, kar so tako imenovani preklopi (switchings). Ta pridržek je treba tudi pri interpretaciji starejšega gradiva iz atlasov upoštevati vedno takrat, ko informator prispeva obliko, ki je blizu standardni, ali na dvojezičnih področjih obliko vsakokratnega drugega jezika. Teoretično temeljna razlika je ob upoštevanju jezikovnih podatkov bolj ali manj verjetna, vendar pa nikoli povsem jasna. Tu zagotavlja zanesljive informacije le večje število informatorjev, ki postaja z družbenimi mediji (social media) čisto realna možnost.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Kartografija

Kartografija je morda ne povsem nesporen, pa vendar zelo zanesljiv postopek jezikovne geografije, saj služi enako dokumentiranju kot tudi vizualizaciji prostorskih odnosov (prim. prispevke v Lameli 2010). Običajni postopki se jasno ločijo po jedrnatosti; pri tako imenovanih »analitičnih« kartah so prikazane jezikovne (delne) izjave, tako da je v ospredju predvsem dokumentacija, razkrivanje dejanskih prostorskih odnosov med dokumentiranimi oblikami pa je prepuščeno bralcu. Pri tako imenovanih kartah s točkovnimi simboli pa so s »sintetičnimi« dodelitvami simbolov neposredno izraženi prostorski odnosi med posameznimi izjavljalnimi vidiki. Kvantitativne odnose se da izraziti le tako. Spletno kartiranje kombinira oba postopka, ker na prvi pogled sicer kaže »sintetične« karte, na drugi pogled – po kliku na simbol – pa omogoča dostop do (delne) izjave.
Hevristični potencial kartografije je dokajšen; zato je uporabniku VerbeAlpine dana možnost, da na sinoptičnih kartah kombinira in kopiči različne podatkovne razrede iz ene kategorije (npr. več osnovnih tipov) ali iz različnih kategorij (npr. zunajjezikovne in jezikovne podatke).
Poleg eksaktno georeferenciranega referenčnega rastra občinskih mej je (od različice 16/1) predstavljen navidezno georeferencirani raster v satasti obliki, ki sicer prikazuje približen medsebojni položaj občin, hkrati pa vsakemu področju občine dodeljuje idealizirano ploskev vsakokrat enake oblike in velikosti.

S tem se ponujata alternativna postopka kartiranja, ki imata prednosti in slabosti in zaradi likovnih možnosti ponujata tudi določen sugestivni potencial: topografska predstavitev zaradi natančnosti daje boljši vpogled v konkretno prostorskost s pogosto zelo posebnimi profili zemljišča, posameznimi prehodi, poteki dolin, nedostopnimi dolinskimi konci itd. Satasti zemljevid pa omogoča abstrahirano vizualizacijo podatkov, ker izenačuje velikosti občinskih ploskev in tudi poselitvenogeografska kopičenja oz. razpršitve. To je še posebej koristno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost ploskve pri zaznavanju nehote povzroči vtis kvantitativne pomembnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran Zunajjezikovni kontekst



Kodna stran

VerbaAlpina združuje podatke iz različnih vrst virov: podatke iz natisnjenih jezikovnih atlasov in slovarjev, ki jih je najprej treba še digitalizirati, pa tudi že elektronsko dosegljive podatke iz vrste partnerskih projektov. Vsak od teh različnih virov uporablja za transkribiranje bolj ali manj individualne sisteme. Da bi dosegli nujno poenotenje, so potrebni seznami, v katerih je določeno, kateri pisni znak v transkripcijskem sistemu enega vira ustreza konkretnemu znaku v transkripcijskem sistemu drugega vira. V glavnem gre za to, da bi različne transkripcijske sisteme preslikali v mednarodno fonetično abecedo (IPA), ki v VerbiAlpini deluje kot referenčna transkripcija. Za pretvarjanje transkripcijskega sistema, specifičnega za vir, v sistem IPA je treba oblikovati popoln seznam v obliki preglednice z ustreznicami pisnih znakov. Taka preglednica se imenuje kodna stran. Sledi izvleček iz osnovne kodne strani za pretvorbo transkripcijskega sistema AIS v sistem IPA. Ta kodna stran obsega 4500 vrstic/povezav.



Stolpec ‚BETA‘ vsebuje znake, uporabljene v AIS, prepisane po načelih sistema Betacode, stolpec ‚IPA‘ ustrezne znake iz mednarodne fonetične abecede (IPA) in stolpec ‚HEX‘ številsko vrednost ali številske vrednosti unikodne preglednice, ki ustrezajo vsakokratnemu znaku IPA.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Informacijska tehnologija



Koncept

Območje konceptov (ali onomaziologija) je večvrstno; določene so tri tematske domene:
– tradicionalni vsakdanji svet,
– naravno okolje,
– moderni vsakdanji svet,
ki pa za organizacijo podatkov niso pomembne. Na ravni podatkovne zbirke pa so pomembna specifična konceptualna polja, npr. življenje na planini in planinsko pašništvo v tradicionalnem vsakdanjem svetu.
Med koncepti na različnih hierarhičnih ravninah obstajajo zelo strogi
(1) inkluzijski odnosi
tako, da vsaka definicija podrejenega pojma vsebuje definicijo svojega nadrejenega pojma in jo specificira:
  • nadrejeni pojem: STAVBA
  • podrejeni pojem 1. ravni: STAN, HLEV, KLET ZA SIR itd.
  • podrejeni pojem 2. ravni: KAMNIT STAN, LESEN STAN, LESEN STAN S KAMNITIM PODZIDJEM
Medtem ko je vsak stan itd. tudi stavba, pa seveda ne velja obratno. Vsakokratni inkludirani koncept je bolj abstrakten in v tem smislu pri predstavitvi v obliki drevesnega grafa nadrejen.
Med hierarhično izenačenimi koncepti na eni in isti ravni pa zato obstajajo
(2) ekskluzijski odnosi.
Stan ni niti hlev niti klet za sir.
Čisto drugačna pa je hierarhija, ki se pokaže, ko dopolnjujoči se koncepti tvorijo komplekseno povezavo funkcij, ki jo je prav tako treba razumeti kot koncept. Tu govorimo o
(3) odnosih med delom in celoto.
K obsežnemu konceptu PLANINA (kot celota) spadajo različni razdelki, ZEMLJIŠČE, ŽIVINA, STAVBA, OSEBE in DEJAVNOSTI, posebej še MLEČNA PREDELAVA (deli). Odnosi med delom in celoto so po eni strani hierarhični (tako kot inkluzijski odnosi), po drugi strani pa ravno ne temeljijo na inkluziji, kot je definirana, temveč na ekskluziji. Drevesni grafi za njihovo predstavitev niso ustrezni. Za zgled je treba primerjati shemo za pojmovno razdelitev polja ŽIVLJENJE NA PLANINI.





Na področju oddelkov so spet prepoznavni celota in njeni sestavni deli. Tako spadajo k IZDELOVANJU SIRA (celota) različne DEJAVNOSTI, POSTOPKI, PRIPRAVE, POSODE, OSEBE in STAVBE (deli).





Skicirani odnosi med koncepti se zrcalijo v pomenu njihovih jezikovnih pomenov (semantika) in ne nazadnje tudi v pomenskih spremembah: pomeni podrejenih pojmov (hiponimija) se lahko prenesejo na nadrejene pojme (hiperonime) ali obratno; prav tako lahko pride do prenosov pomenov med pojmi, ki se med seboj izključujejo, vendar pa spadajo skupaj (metonimija), ali do odnosov med delom in celoto (meronimija). Za primer lahko služijo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.





----------------------------------------------------------
Razdelek Predelava mleka
IZDELKI in dejavnosti/procesi
(dopolniti je treba: posoda za izdelke in priprave za dejavnosti, stavbe in osebe)

mlesti
MLEKO
precejati

posneti

PLAST MAŠČOBE/
SMETANA

stepati

TRDNA SNOV/ TEKOČINA
MASLO

POSNETO MLEKO

SREDSTVO ZA SIRJENJE/
MLEČNA KISLINA

segreti

dati kisati

SESIRJENO MLEKO

ožeti
((Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

NEMASTNI SIR
uskladiščiti



segreti SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

dati kisati

SESIRJENA MASA

ožeti
((1. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

MASTNI SIR
uskladiščiti


>>>>>> ((TEKOČINA)) SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

((2. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
(soliti)

SIR IZ SIROTKE
uskladiščiti



(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Kontinuiteta

Vprašanje tradicijske kontinuitete je pri rekonstrukciji večjezičnih komunikacijskih prostorov osrednjega pomena; v smislu ravnanja s podatki mora biti obravnavano interdisciplinarno. Celo z združenimi močmi več strok je komajda mogoče pričakovati odgovore glede predrimskih substratov alpskega prostora. Veliko boljši je izhodiščni položaj v povezavi na romanski substrat zdaj že nemško- in slovenskojezičnih delnih področij. Jezikovna sprememba od romanskega k nemškemu je skorajda zgodovinska stalnica, ki se jo da v Graubündnu opazovati celo v trenutni sodobnosti. #Karta faz germanizacije celotnega alpskega območja?# Proces se je začel že z razpadom rimske infrastrukture (leta 476); obdobje, ki je sledilo takoj zatem, je za jezikovno zgodovino izjemno zanimivo; pisno je sicer dokumentirano skrajno skopo, tako da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi zgodovinskimi strokami, posebej z arheologijo. Tu zijajo sicer še velike raziskovalne vrzeli, vendar pa čakajo na obdelavo arheološki in imenoslovni viri (6.–8. stoletje) južne Zgornje Bavarske, salzburškega prostora in doline Inna na Tirolskem (Weindauer 2014). Potemtakem lahko izključimo »daljšo, temeljno poselitveno prekinitev med rimskim in bajuvarskim časom«, saj vse govori za »tekoči prehod poselitvenih struktur od pozne antike do zgodnjega srednjega veka« (Weindauer 2014, 248). Kljub temu pa obstaja glede na empirične izsledke stopenjska razlika med imenovanimi področji: »Kar velja glede povezave poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških najdišč za zgornjebavarski predalpski prostor pretežno teoretično {...}, se da na avstrijskih področjih potrditi z dokazi. Zgodnjesrednjeveške ustanovitve naselij v 6. stoletju so usmerjene skoraj izključno na poznorimsko infrastrukturo oz. – če še obstaja – na romansko poselitveno strukturo.« (Weindauer 2014, 257)

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Kraji zapisa

Imena krajev z zapisi so prevzeta v izvirni obliki (vključno s pravopisnimi odstopanji). Če imata dva ali več krajev zapisa isto ime, se – če je na razpolago in potrebno – pripiše uradni krajevni dodatek, npr. Brixen im Thale, St. Johann in Tirol. Predvsem v Avstriji so ti dodatki številni in lajšajo razlikovanje krajev zapisa.
Imena manjših zaselkov pogosto nimajo krajevnih dodatkov. Pri njih se v oklepajih zapiše ime občine, ki ji pripada kraj zapisa, npr. St. Magdalena (Gries), St. Magdalena (Villnöss).


(auct. Mona Neumeier – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Krajšave

Besedila, ki se pojavijo pod točkama v meniju »metodologija« in »leksikon alpinum«, pogosto vsebujejo okrajšave, ki deloma niso razumljive. Iz tega razloga je bil izdelan seznam okrajšav, iz katerega je mogoče razbrati pomen posameznih okrajšav, ki bralcu na ta način omogoča boljše razumevanje vsebin. Analogno jezikom, v katerih je na voljo spletna stran VerbaAlpina, je bil izdelam seznam okrajšav v jezikih nemščina, italjanščina, francoščina in slovenščina. Okrajšave, ki se pojavljajo v citatih, niso bile upoštevane.

Hkrati so vse okrajšave v besedilih prilagojene standardu ISO-639 in posledično vključene v seznam okrajšav.

Bibliografske okrajšave


Referenčna dela v večih knjigah vsebujejo „Sigle“ (npr. AIS). Drugi naslovi, ki so v celoti zajeti v bibliografiji, so citirani z okrajšavo ob navedbi avtorjevega imena in leta izdaje (npr. Baer 2000). Dve imeni sta ločeni s poševnico (npr. Jaberg/Jud 1929), v primeru treh imen ali več se uporablja "et al.".





(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Aleksander Wiatr)

Tags: spletna stran



Kronoreferenciranje

Poleg georeferenciranja kot osnovnega principa za VerboAlpino je v celotnem konceptu, tako rekoč kot dodatna razsežnost, predvidena možnost kronoreferenciranja (časovnega referenciranja), ki omogoča tudi diahrono zastavljene analize podatkov. Kronoreferenciranje je možno tako za jezikovno gradivo, ki je bilo zbrano v okviru VerbeAlpine, kot tudi za gradivo zunajjezikovnega podatkovnega sektorja. Natančnost kronoreferenciranja je različna. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev obstaja implicitno kronoreferenciranje prek datuma zapisa oz. objave. Datume iz crowdsourcinga pa je mogoče določiti celo do dneva natančno. Kronoreferenciranje je relevantno npr. tam, kjer so na razpolago podatki iz različnih generacij atlasov, recimo tako iz AIS (1928–1940) kot tudi iz ALD (1998–2012). Kronoreferenciranje še ni uporabljeno kot iskalni filter v uporabniškem vmesniku. Kronoreferenciranje se po možnosti ravna po veljavnih standardih, kot sta npr. ISO 8601 ali TimeML in se prenaša v podatkovno zbirko VerbeAlpine (VA_DB) kot poseben podatkovni atribut.

Poseben primer predstavlja ASLEF, pri katerem prihaja kronoreferenciranje posebej jasno do izraza, saj so bili vanj poleg podatkov, ki so bili zbrani zanj, za iste kraje vključeni tudi zapisi jezikovnih atlasov ALI in AIS. V tem smislu nastaja nova diahrona perspektiva, saj so bili ob jezikovne podatke, zapisane v AIS iz let 1921–1922, in ob podatke ALI iz let 1925–1943 dodani podatki ASLEF celo iz let 1974–1986. Na kartah iz ASLEF je na to opozorjeno z različnimi simboli:





„P“ se pri tem nanaša na podatke, zapisane za ALI, medtem ko „S“ stoji simbolično namesto zabeleženih podatkov AIS. Ti dve črki se nanašata na zapisovalca jezikovnih atlasov. Tako stoji "P" za Uga Pellisa, zapisovalca jezikovnega atlasa ALI, "S" pa se nanaša na zapisovalca AIS Paula Scheuermeierja.
Ti dve črki sta zapisani na kartah ASLEF, če ni na razpolago lastnih zapisov. Opozorjeno je torej na to, da so bili v teh krajih prevzeti zapisi le iz AIS oz. ALI. Če pa so bili dodatno zapisani tudi podatki ASLEF, ki se poleg tega ujemajo s tistimi iz obeh jezikovnih atlasov, stojita črki vsakokratnega ustreznega jezikovnega atlasa v pravokotniku (AIS) oz. v krogu (ALI) za zapisi, ki so zabeleženi na kartah ASLEF. Pri tistih zapisih, pri katerih so bili v ASLEF zapisani drugačni podatki v primerjavi s podatki enega od obeh jezikovnih atlasov, je to označeno s pravokotnikom brez "S" (AIS) oz. s krogom brez "P" (ALI), ki stojita pri zapisih, izkazanih v ASLEF.

Vendar pa upoštevanje teh kratic pri transkripciji za VerboAlpino ni nujno, ker bo s tem povezano kronoreferenciranje samodejno preneseno na digitalne karte VerbeAlpine, ko bodo vneseni zapisi vseh jezikovnih atlasov in bodo vsi zapisi enega in istega kraja opozorili na ustrezen vir. S tem bo nastala diahrona perspektiva, ki v določenih primerih dopušča primerjavo različnih zapisov iz različnih let zapisov za jezikovne atlase. Zato je tu mogoče govoriti o kronoreferenciranju, ki prihaja na dan na kartah VerbeAlpine.





(auct. Katharina Knapp | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Kvantificirajoče predstavitve

[Uvodna pripomba: Sledeči članek se delno nanaša na funkcionalnosti VA_WEB, ki so trenutno še v razvoju in ki javnosti za zdaj še niso dostopne.]

Interaktivna online karta VerbeAlpine omogoča poleg kvalitativnega kartiranja tudi vizualizacijo združenih podatkov v smislu kvantificirajoče odslikave podatkov v prostoru. Združevanje se vedno ravna po zemljepisnih regijah. Uporabnik lahko pri tem izbira med združevanjem na osnovi občinskih površin (mali prostor), tako imenovane regije NUTS 3 (srednji prostor, statistične regije) in končno regije razširjenosti treh velikih jezikovnih družin – germanske, romanske in slovanske (véliki prostor). Ob tem obstaja možnost, da so občinske površine definirane kot individualne regije, ki potem spet delujejo kot identifikacijske veličine združevanja. Zadnja opcija lahko deluje proti izkrivljajočim učinkom, ki se pokažejo pri združevanju na administrativno – in s tem s stališča jezikoslovja neustrezno – motiviranih površinah občinskih področij ali statističnih regij. V posameznem primeru je lahko ustrezno ravnanje seveda le hevristično, uporabnik pa ima možnost, da odkrite smiselne regionalne koherence shrani, komentira, jih ponovno uporabi in jih da na razpolago skupnosti.

Glede na izbrane regije oz. površine pa se potem združijo vsi do aktivacije kvantificirajoče predstavitve izbrani kvalitativni podatki. Velikost in barva posameznih simbolov na karti pri tem korelirata z množico vsakokrat v simbolu povezanih posameznih kvalitativnih podatkov. Največji aritmetični vrednosti, ki je vzeta za osnovo in pri dosegu katere simbol vedno dobi vsakič največjo velikost in barvo, ustreza pri tem standardno največje število združenih podatkov, ki nastopa na izbranem prostoru oz. v izbrani regiji. Po izbiri se da ta, največja referenčna vrednost pretvoriti v skupno število združenih posameznih podatkov, kar povzroči spremembo predstavitve na karti.

Pri aktiviranem kvantificiranju so lahko zaradi deaktiviranja posameznih vnosov v sezname v legendi pri karti ustrezni kvalitativni podatki izvzeti iz obračuna količin ali pa so lahko z dodatnim izborom dodani drugi podatki.

Poleg kvantifikacije na ozadju georeferencirane karte, ki odslikava resnične poteke meja, omogoča VerbaAlpina tudi predstavitev kvantificiranih podatkov na tako imenovani satasti karti. Oblikovalska predloga je grafika na Wikipediji, ki predstavlja rezultate volitev v britanski spodnji dom leta 2015. V nadaljevanju je najprej prikazana glede točk, dolžin in kotov zvesta karta (v nadaljevanju označena kot "geografska karta") z rezultati volitev v posameznih volilnih okrožjih. Na to se navezuje upodobljena satasta karta, na kateri so vsa volilna okrožja predstavljena s šestkotnikom identične velikosti.




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3e/2015UKElectionMap.svg (priklicano 3. 11. 2016)




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/2015_UK_general_election_constituency_map.svg (priklicano 3. 11. 2016)

Primerjava obeh tipov kart kaže vsakokratne prednosti in slabosti. Satasta karta izkazuje geografske nepravilnosti oz., kar se tega tiče, celo napačne informacije. Tako se da npr. v okrožju Veliki London prepoznati izoliran rdeč sat, ki je obdan s samimi modrimi sati – navidezno dejstvo, ki pa nima opore na geografski karti. Na drugi strani pa je satasta karta koristna, saj lahko bolje upodobi resnične številske odnose med posameznimi barvami: množico ploščinsko zelo majhnih volilnih okrožij bo opazovalec na geografski karti zaznal kot manj pomembno, čeprav je njen politični pomen izenačen s tistim pri ploščinsko velikih volilnih okrožjih. Oba tipa kart se torej dopolnjujeta in dejanska dodana vrednost je v možnosti, da se da uporabiti obe karti in da je mogoče primerjati vizualizaciji obeh.

Satasta karta VerbeAlpine se odlikuje po tem, da so vse politične občine v alpskem območju upodobljene z vsakič enako velikimi šestkotniki. Pri tem poskušajo avtorji vsaj približno ohraniti geografsko logiko. Izračun barv posameznih šestkotnikov poteka tam na enak način, kot je opisano zgoraj pri karti s točkovnimi simboli. Prednost take sataste karte je – v primerjavi s preprostim barvanjem občinskih ploskev na georeferencirani karti – v tem, da sugestivne učinke prikrijejo precej različno velike občinske ploskve.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran



Licenciranje

Moduli VerbeAlpine (VA_DB, VA_WEB in VA_MT) in podatki, ki jih vsebujejo, so v glavnem podvrženi temle lincencam Creative Commons:




CC BY-SA 3.0 SL (http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/deed.sl; "Priznanje avtorstva, Deljenje pod enakimi pogoji") (objektabhängig) bzw.




CC BY-NC-SA 3.0 SL (http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/3.0/deed.sl; "Priznanje avtorstva, Nekomercialno, Deljenje pod enakimi pogoji").

Posamezne medijske datoteke v modulu VA_MT, ki jih je VerbaAlpina dobila ali pridobila iz zunanjih podatkovnih virov, so lahko podvržene copyrightu. Objekti v modulu VA_MT so posamič opremljeni z ustreznimi obeležji.

Licenčni sistem in pravice do dostopa posameznih uporabniških skupin VerbeAlpine so dokumentirani s tole grafiko:






(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran



Medjezična geolingvistika

Med cilji tega portala naj bi bilo oblikovanje prikaza moči jezikovnega stika in posebej še etnolingvističnega pogojevanja pri razvoju alpskega jezikovnega prostora. Zasnova zbirke podatkov bo dovoljevala predstavitev zajetih izposojenk tudi kvantitativno v njihovem lokalnem kopičenju, saj se izkažejo samodejno, če se pripadnost informatorja eni od treh jezikovnih družin ne ujema s pripadnostjo etimona v tem smislu.
Natančneje rečeno: novodobnemu alpskemu prostoru v obliki različno velikih in predvsem različno močno diferenciranih narečnih kontinuumov dajejo pečat tri jezikovne družine; področij razširjenosti teh treh jezikovnih družin se sicer ne da preslikati na specifične države Aktuelle Sprachgebiete. Germansko je zastopano z alemanskimi in bavarskimi različki, ki jih prištevamo k pluricentričnemu nemškemu jeziku; vendar pa pri mnogih walških in starobavarskih (cimbrijskih) jezikovnih otokih na južni strani Alp pravzaprav ni več skupne navezave na švicarski, nemški ali avstrijski standardni različek, ki najprej spodbudi pripadnost k eni in isti jezikovni skupnosti.
V primerjavi z delnim področjem germanskega jezika lahko določimo pripadnost različic romanskega kontinuuma več jezikom; poleg francoščine in italijanščine gre pri tem po merilu političnega priznanja v Švici in Italiji za okcitanščino, frankoprovansalščino, retoromanščino, dolomitsko ladinščino in furlanščino.
Slovansko je zastopano s slovenskimi narečji, ki se govorijo v Sloveniji in tudi v nekaterih italijanskih in avstrijskih občinah. Vendar pa si VerbaAlpina ne postavlja za cilj, da bi kar se da natančno opisala narečja alpskega prostora, izdelala lokalne ali regionalne narečne meje in predstavila prostor tako rekoč kot mozaik različic. Nasprotno, z obsežno zasnovo naj bi se pokazale ravno tiste (predvsem besedne) značilnosti, ki so razširjene čez posamezne narečne in jezikovne meje in tako postavljajo v ospredje skupne etnolingvistične poteze.





Ker tvorijo narečja v sebi popolne jezikovne sisteme, lahko glede na skupno raziskavo treh »genetično« različnih kontinuumov rečemo, da se tu raziskuje jezikovni stik v obliki medjezične jezikovne geografije (cf. Krefeld 2018d).


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Modeliranje podatkov

gl. Relacijski podatkovni model

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Moduli

gl. Spremljanje različic

Tags: Informacijska tehnologija



Način navajanja

Uporabnicam in uporabnikom VerbeAlpine priporočamo takle način navajanja razpoložljivih jezikovnih podatkov:

  • Vnos VerbeAlpine v bibliografiji:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de,[različica].

Navedba datuma zadnjega dostopa ni potrebna, ker so različice za navajanje (v primerjavi z delovno različico XXX) stabilne in se ne spreminjajo več (prim. Spremljanje različic).

Primer:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de, 15/1.

  • Navedek metodološkega prispevka:
[avtor(ji)]: s.v. »[iztočnica]«, v: VA-[koda jezika po ISO 639-1] [različica], metodologija, [URL članka v glosarju].

Beispiel:
Krefeld, T. / Lücke, S. / Oberholzer, S.: s.v. “Tipizzazione”, v: VA-it 15/1, Metodologia, http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/it/?page_id=21&letter=T#tipizzazione.

Kot avtorje je treba vedno navajati pod geslom glosarja navedene osebe.

  • Navedek posameznega zapisa:
[navedek]|[kategorija]|[kraj]|[kratica vira]#[referenca]|VA_[različica]

Primeri:
Hütte|morphTyp|Herisau|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Chääsera|phonTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Käserei|BasisTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1

Opozorilo 1: Ločilo pokončnica | dobite na računalnikih z operacijskim sistemom Windows in s slovensko tipkovnico tako, da na tipkovnici hkrati pritisnete tipki AltGr in W. Na Applovih napravah pritisnete kombinacijo tipk Alt+fn+7.
Opozorilo 2: Po standardu ISO 639-1 se za jezike uporabljajo tele dvočrkovne kode: za nemščino de, za francoščino fr, za italijanščino it, za retoromanščino rm in za slovenščino sl.

(auct. Stephan Lücke | Susanne Oberholzer – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Objavljanje

Sestavina VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, neodvisno od založbe. Kar se imenuje objava, ni vedno tudi že OBJAVLJANJE. Tako tradicionalni medij tiska zdaj povzroča že čisto nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki naj bi ji bile zaradi subvencioniranja raziskav z javnimi sredstvi dane na kar najširši način in ki bi ji lahko bile z uporabo novih medijev posredovane tudi prav zlahka. V znanostih običajne papirne naklade 200 ali 300 izvodov ne ustvarjajo inkluzivne 'javnosti', ampak ekskluzivno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je bilo v preteklih letih mogoče opažati usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezen dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tokovi, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.
Bistveno pa se je spremenil tudi pojem objave. Strogo vzeto je že dokumentiranje podatkov na internetu oblika objavljanja. Poleg tega se VerbaAlpina razume tudi kot orodje za objavljanje besedil, ki so v zvezi s projektom. Za to so v glavnem predvideni trije formati:
  1. Teoretično in metodološko osrednji pojmi in problemi so na zgoščen način zbrani pod zavihkom Metodologija.
  2. Izčrpnejše analitične raziskave rezultatov projekta ali teoretične oz. metodološke diskusije so lahko na razpolago pod zavihkom Projektne publikacije.
  3. Komentarji k posameznim jezikovnim tipom se odprejo v legendi h karti z gumbom 'i'; tam jih zlahka vzpostavijo sodelavci projekta ali zunanji sodelavci.


Prek legende dostopna funkcija komentiranja


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Funkcijska področja



Objavljanje

Sestavni del VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, brez sodelovanja založb. Kajti ni vse, kar se imenuje objava, tudi namenjeno objavi. Tako tradicionalni tiskani medij danes deluje kot popolno nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki bi ji morale biti zaradi raziskovalnih spodbud z javnimi sredstvi v kar se da veliki meri dane na razpolago in ki jih je z uporabo novih medijev možno tudi zlahka posredovati. Navadne papirne naklade od 200 do 300 izvodov ne vključujejo »javnosti«, ampak izključno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je v preteklih letih mogoče opazovati celo usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezni dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tendencami, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.


Tags: spletna stran



Obzorje vednosti

Ta portal informira v treh različnih razsežnostih:
(1) o zunajjezikovni resničnosti (»stvareh«),
(2) o konceptih ali vsebinskih kategorijah, ki niso vezane na posamezne jezike ali narečja,
(3) o jezikovnih izrazih raziskovanih jezikov in narečij.
Ločena obravnava (2) in (3) je temelj, saj relevantni koncepti nikakor niso vedno zastopani (»leksikalizirani«) s specifičnimi oznakami na celotnem raziskovalnem področju; tako recimo na obsežnih področjih bavarskega področja ni poimenovanja za tako imenovani skutni sir, izdelan iz sirotke (prim. alemansko Ziger, italijansko ricotta, francosko sérac), medtem ko npr. za svežo, še neoblikovano sirno maso (bavarsko Topfen, nemško Quark) v romanskih narečjih pogosto ni poimenovanja in ga tudi standardna italijanščina ne pozna. Odnos med (1) na eni strani ter (2) in (3) na drugi je kdaj celo bolj problematičen, kot je videti na prvi pogled; tako včasih najdemo jezikovne izraze z nejasnim pomenskim statusom, ker iz zapisov ne izhaja, ali gre za oznake konceptov ali pa morda vendarle za poimenovanja stvari. Tako je npr. v primeru, ko govorec celotno planino, recimo tisto, ki jo uporablja sam, imenuje z eno samo generično besedo kot munt (dobesedno) ‘gora, hrib’ ali pa kot pastüra ‘pašnik’.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Zunajjezikovni kontekst



Onomaziološka razdelitev

Da bi koncepte razporedili v funkcionalne kategorije, so razdeljeni na proizvode, postopke, osebe, priprave in posode. Označeni so lahko takole:

Proizvodi
Ti so v najširšem pomenu sestavine produkta, tj., v to skupino je mogoče zajeti tudi mleko. Tako so na primer smetana, pinjenec in tudi ostanki kot sirotka prav tako proizvod, iz katerega spet nastajajo drugi proizvodi.

Postopki
S postopki iz enega proizvoda nastajajo drugi (npr. sirotka > sir iz sirotke).

Osebe

Večinoma so osebe udeležene pri postopkih, npr. planšar.

Priprave

Osebe uporabljajo priprave, da bi v postopku predelale proizvode. Priprave so uporabljene zato, da bi proizvod spravili iz enega stanja v drugo (npr. strjeno mleko zdrobili s pomočjo sirarske harfe). Pri uporabi priprave je vedno udeležena tudi neka oblika energije, npr. moč mišic ali električna energija. Ločnica nasproti posodi ni vedno jasna. Posoda, ki je predvidena za zorenje ali s katero se tekočina zaradi težnosti izloči iz kakega proizvoda, npr. iz sirne mase, potemtakem prav tako predstavlja pripravo. Podobno je z različnimi oblikami pinj za maslo. Sicer je v njih smetana, vendar pa niso namenjene za shranjevanje smetane, ampak za postopek, s katerim se smetana loči na surovo maslo in pinjenec.

Posode

Uporabljajo se le za shranjevanje proizvoda ali za njegov transport. Najboljše merilo za razlikovanje nasproti pripravi je to, da posoda v tem pogledu ne igra nobene vloge pri procesu, med katerim se proizvod spremeni.





(auct. Markus Kunzmann – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Onomaziološki okvir





(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Opis konceptov

Koncepti so zajeti v preglednici KONCEPTI podatkovne zbirke na nemškem primeru, kot sledi:
če za koncept obstaja leksikalizirani pomen, se koncept vnese v polje ‘Name_D’ zbirke podatkov. Če ni leksikalizacije, ostaja to polje prazno. Neodvisno od tega je v polju ‘Beschreibung_D’ koncept specificiran oz. definiran natančneje. To se zgodi po ustaljenem postopku, ki je prikazan ob primeru koncepta ‘MILCHKANNE’(ID_Konzept 610). Pravkar imenovani koncept je označen s specifičnim leksemom, zato je MILCHKANNE vneseno v ‘Name_D’. Opis predvideva tákole hierarhično zaporedje: priprava, namen, material, morebiti oblika. Glede na koncept iz tega nastane pomen: POSODA, ZA SHRANJEVANJE MLEKA, IZ KOVINE. Če je mogoče ali potebno, naj bi naprej sledili temle dodatnim pravilom: številke od 1 do 10 naj se izpišejo, za opis postopka, dejanja itd. se lahko uporabi ‘za + glagolnik’ (posamostaljeni glagol) ali ‘za + samostalnik’. Ravnanje po tem vzorcu omogoča analogne prevode, tvorjenje jezikovno neodvisnih kategorij na različnih ravneh abstrakcije (-> POSODE ->POSODE ZA SHRANJEVANJE -> POSODE IZ KOVINE itd.), avtomatizirane korekture oz. spremembe in razvidno iskanje. Vsi koncepti so tako zajeti v nemščini, italijanščini, francoščini, slovenščini in retoromanščini.


(auct. Giorgia Grimaldi | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Oznaka

Z »oznako« razume VerbaAlpina idealizirano stopnjo zapisane, izgovorjene ali mišljene besede, ki poimenuje enega ali več konceptov in – če je le mogoče – referira na konkretne strani. Namesto ene same besede lahko prevzame to funkcijo tudi posebno zaporedje več besed (tako imenovana večbesedna leksikologija). Glede na kategorijo ‚koncept‘ se pokaže, če govorimo kot informatiki, tako imenovani odnos m : n. Večpomenska oznaka lahko poimenuje več konceptov, obratno pa lahko koncept poimenujemo z velikim številom sopomenskih oznak.







(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Plast dostopa do podatkov

Dostop do modula VA_DB dopušča preiskovanje neposredno v primarnih projektnih podatkih. Do tega dostopa lahko pride človek (prek modula VA_WEB) ali stroji oz. programi. Zadnji scenarij je možen npr. tudi projektno interno pri komunikaciji med moduloma VA_WEB in VA_DB, zadeva pa tudi avtomatske dostope npr. računalnikov oz. programov projektnih partnerjev VerbeAlpine. Med razvojnimi deli na področju modulov VA_WEB in VA_DB je z informacijskega oz. programskotehničnega vidika neredko nujno spremeniti obstoječe podatkovne strukture in jih prilagoditi novim zahtevam. To lahko v primeru, če do podatkov dostopa človek, vodi v zmešnjavo, če stroj ali program, pa preprosto povzroči nepravilno delovanje. Da do tega problema ne bi prišlo, bo v modul VA_DB – vsaj pretežno – vstavljena stabilna podatkovna struktura, v katero bodo projicirane spremenljive primarne podatkovne strukture.

(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija



Plasti

Diahrono jezikoslovje ('jezikovna zgodovina') razlikuje dve zgodovinski jezikovnostični konstelaciji (prim. Krefeld 2003); obe sta utemeljeni prostorsko in izhajata iz jezika vsakokratnega območja, ki se je govoril v raziskovanem času; ta jezik je včasih imenovan kot 'plast':
  • jeziki, ki so se nekoč govorili na raziskovanem področju ('starejše plasti'), so označeni kot 'substrati'; te jezike v toku zgodovine izpodrine jezik, ki je v fokusu vsakokratne jezikovne zgodovine – stratum;
  • jeziki, ki so prišli v raziskovano področje drugotno, z osvojitvijo, in so za določen čas prekrili jezik, ki je v fokusu, so označeni kot 'superstrati'; ti jeziki pa prekritih jezikov niso mogli izpodriniti in so čez krajši ali daljši čas sami izginili, morda zaradi političnih sprememb. Tako se je na primer nemški superstrat romanskih ali slovanskih jezikovnih področij Avstro-Ogrske z razpadom te državne tvorbe po prvi svetovni vojni izgubil.

  • O substratih in superstratih raziskovanega področja se torej govori le za nazaj, s stališča časa, v katerem se konkretni jeziki na raziskovanem področju ne govorijo več; pri tem je treba pogosto premostiti dolga obdobja, tako da se da kratkoročno orientirati po jezikovnih sistemih in tam poiskati spremembe, ki jih povzročajo stiki, torej po rezulatih jezikovnega stika. Za dejansko razumevanje domnevnih pojavov jezikovnega stika pa je odločilno zgodovinsko obdobje vsakokratne dvojezičnosti, tj. čas, v katerem sta oba jezika govorila eden ob drugem oz. eden z drugim. Ti sočasno govorjeni jeziki se imenujejo 'adstrati'. S tem pa je treba zavzeti sinhrono perspektivo, ki ne more biti omejena na 'jezike', ampak na 'govorca' z njegovo specifično kompetencoin soupošteva, če je le mogoče, konkretno izjavo, 'govorjenje'. To je v zgodovinski perspektivi pogosto sicer nemogoče, moramo pa na to v načelu misliti tudi pri rekonstrukciji stratigrafije, saj je treba izjavo dvojezičnega govorca v načelu presojati drugače kot izjavo enojezičnega.


    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    podatkovni tip

    gl. Modeliranje podatkov

    Tags: Informacijska tehnologija



    Raziskovalni laboratorij

    Predvidena je tudi ureditev virtualnega raziskovalnega laboratorija, ki bo vse zainteresirane uporabniki vabil, da kot posamezniki uporabljajo geolingvistična orodja (različne kartografske predstavitve, stopnje tipizacij idr.) in predstavljajo nove, po možnosti tudi alternativne analize in rezultate. Seveda bo mogoče nadalje razvijati tudi orodja sama.



    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika Informacijska tehnologija spletna stran



    Raziskovalno področje

    »Doslej še ni bila napisana obsežna in koherentna zgodovina Alp« (http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php); vendar pa si konkurirajo različne »naravnoprostorske« in »zgodovinsko-politične definicije Alp« (Bätzing 1997, 23 f.). V smislu pregledne in pragmatične razmejitve je bilo raziskovalno področje tega projekta izenačeno z jasno zarisanim območjem veljavnosti Alpske konvencije; »nekonsistentnosti med državami članicami« (Bätzing 1997, 31), ki so zapisane v njej, smo vzeli v zakup; tičejo se bavarskega Predalpja (ki je vključeno), »obsežnejših robnih alpskih področij, kot sta Emmental ali Züriško višavje« ((Bätzing 1997, 32), izključeno) in tudi ravnanja z nekaterimi pomembnejšimi mesti na robu Alp: Luzern in Salzburg sta vključena, Gradec in Biella pa izključena. Perimeter Alpske konvencije si je mogoče prenesti tule. Dejanski cilj projekta pa je zajeti Alpe v tem formalno zamejenem okviru kot jezikovno-kulturni prostor in predstaviti podobnost pripadajočih krajev.

    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: Zunajjezikovni kontekst



    Razlagalni jezik

    Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran



    Razvrščanje v skupine in sortiranje

    Neredko so v kategorijah, ki jih je mogoče izbrati na 'interaktivni karti', že na razpolago številni jezikovni izrazi; tako da iskanje po 'konceptu' MASLO (prim. naslednjo sliko) 1449 zapisov. Zato je dana možnost, da se vsi relevantni izrazi razvrstijo v skupine in sortirajo po različnih merilih:

    BUTTER_sortieren
    Sortiranje po osnovnih tipih kaže areale razširjenosti čez jezikovne meje, tu romanski tip butyru(m) na nemškem jezikovnem območju in nemški tip Schmalz na romanskem: prim. karta

    Ustrezna možnost se pokaže tudi pri iskanju po morfoleksičnih tipih; predvsem sortiranje po merilu 'koncept' je zanimivo tudi neodvisno od zajetega jezikovnega prostora, ker razkrije večpomenskost vsakega od izrazov. Tu sta dva posnetka zaslona ravnanja ob primeru malga:

    malga_sortieren
    Kot rezultat se pokažejo tile pomeni, ki so med seboj v jasni metonimični zvezi: Prim.: Polisemija morfoleksičnega tipa.

    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran



    Referenčni slovarji

    Pri za VerboAlpino osrednjem tipizacijskem delu igrajo referenčni slovarji pomembno vlogo. Vsi iz virov pridobljeni podatki, tako posamezni zapisi kot tudi fonetični in morfoleksični tipi, se navežejo na referenčni okvir, da bi se zagotovila boljša primerljivost gradiva. Tipizacijsko delo opravijo sodelavci VerbeAlpine in temelji na njihovi jezikoslovni ekspertizi. Giblje se torej v območju ravni interpretacije in si ne pripisuje neizpodbitne veljavnosti. Konkretno so podatki, vzeti iz virov, povezani z iztočnicami v referenčnih slovarjih, ki so našteti v nadaljevanju. Znotraj jezikovne družine so jezikovni podatki, namenjeni za tipizacijo, vsakič povezani z ujemajočimi se iztočnicami referenčnega slovarja, specifičnega za jezikovni prostor. V obratni perspektivi je tako mogoče, izhajajoč iz iztočnic referenčnih slovarjev, najti vse pripisane podatke VerbeAlpine. V tem pogledu predstavlja VerbaAlpina organsko razširitev uporabljenih referenčnih slovarjev, ki jo je pri tistih, ki so na razpolago na internetu, brez večjih problemov mogoče tehnično uresničiti s povezavo.
    Če v kakem posameznem primeru ni ujemajoče iztočnice v nobenem od definiranih referenčnih slovarjev, VerbaAlpina v standardni ali standardizirani obliki določi morfoleksični tip, ki ima od tedaj naprej referenčni status in na katerega se nanašajo vsi nadaljnji jezikovni podatki te morfoleksične kategorije. S tem lastnim referenciranjem dobiva tudi VerbaAlpina sama status referenčnega slovarja.
    Ker gre pri opisani dodelitvi referenčnim slovarjem za delo, ki je odvisno od interpretacije, VerbaAlpina vsekakor omogoča znanstvenikom in laikom tudi kontroverzno komentiranje posameznih dodelitev iztočnic; s tem je zunanjim sodelavcem omogočeno izvajanje alternativnih tipizacij, ki jih druga stran spet lahko komentira in o njih diskutira.

    Besede iz germanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tehle slovarjev:

    • Schweizerisches Idiotikon. Švicarski nemški slovar
    • Grimm, Jacob in Wilhelm (1854–1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, 16 knjig v 32 zvezkih, Leipzig (seznam virov Leipzig 1971) (DWB)
    • Duden (upoštevanje glede na njegov dejanski pomen in glede na veliko množino gradiva – kljub ubornosti leksikografskih informacij, ki jih predstavlja)
    Besede iz romanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tehle slovarjev:
    Besede iz slovanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tegale vira:
    • Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)
    Če je potrebno (zlasti glede etimonov), služi kot referenčni slovar za latinski jezik:
    • Georges, Karl Ernst (1913–1916, reprint 1998): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, 2 knjigi, Darmstadt.
    Za določanje etimologije predvsem osnovnih tipov služijo kot reference:
    • Wartburg, Walther von (1922–1967): Französisches Etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes, 25 knjig, Basel (FEW), s komentarji, ki zaključujejo posamezna gesla in ki so pogosto tudi temeljni ne samo za francoščino in celo romanske jezike.
    • Kluge
    • DELI
    • Bezlaj in tudi najnovejša izdaja Snoj. Na splošno za slovanske etimologije gl. Berneker.


    (auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Referent

    V trikotniku med seboj odvisnih jezikoslovnih kategorij »oznaka« – »koncept« – »referent« označuje slednja individualno substancialnost po svojem bistvu vedno abstraktnega koncepta, z drugimi besedami konkretno, individualno stvar. Pri gradivu, ki jih obdeluje VerbaAlpina, srečujemo večinoma referente, ki dovoljujejo slikovno predstavitev kot risbo ali fotografijo. V primerjavi z oznakami in koncepti imajo referenti v VerbiAlpini podrejeno vlogo. Predvsem v okviru crowdsourcinga so ilustracije, večinoma fotografije referentov uporabljene tako rekoč kot »pripomočki«, da bi informatorji hitreje dojeli opise konceptov, ki so včasih nujno zapleteni.


    (auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Relacijski podatkovni model

    Relacijski podatkovni model organizira informacije v obliki ene ali več tabél. Oznaka izvira iz tega, da se tabele v strokovnem jeziku imenujejo tudi »relacije«. Vrstice tabele se imenujejo tudi »zapisi«, namesto o stolpcih govorimo o »poljih«, »atributih« ali »lastnostih«. Tabela lahko vsebuje, vsaj teoretično, neomejeno število vrstic in stolpcev. Obstoječo tabelo lahko kadar koli razširimo z novimi vrsticami in tudi z novimi stolpci. Zbirki več tabel se lahko reče podatkovna zbirka. Za upravljanje take zbirke tabel/podatkovne zbirke so uporabljeni tako imenovani sistemi za upravljanje podatkovnih zbirk kot npr. MySQL ali PostgreSQL. Upravljanje podatkov in njihova analiza potekata v posebnem formalnem jeziku, tako imenovanem SQL (Structured Query Language), ki je bil razvit posebej za urejanje podatkov v relacijskem formatu in je na razpolago med drugim v eni od verzij, ki jih standardizira ISO (Wikipedia).
    Za odslikavo informacij v relacijskem podatkovnem modelu obstajajo posebna pravila, ki dejansko predstavljajo znanost zase (npr. tako imenovano normalizacijo). Hkrati je konkretni izbor modeliranja odvisen od aplikacije in vztrajanje pri obstoječih pravilih modeliranja v nekaterih primerih iz perspektive uporabnosti in performance deluje prej zaviralno. V praksi predstavlja vsako podatkovno modeliranje kompromis med izhodišči teoretičnega regulacijskega mehanizma, tehničnimi zahtevami in prijaznostjo do uporabnika. Poleg tega je mogoče vsak izbrani podatkovni model kadar koli spremeniti in ga prilagoditi spremenjenim zahtevam.


    (auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Repozitoriji

    Pojem 'repozitorij' doslej ni bil definiran dovolj jasno; še posebej neostra je razmejitev s pojmom 'arhiv'. V načelu pod repozitorijem v digitalnem svetu razumemo skladiščne sisteme, ki so mišljeni za dolgoročno hranjenje podatkov. V znanstvenem okolju vzdržujejo repozitorije večinoma javnopravne ustanove, pri hranjenih podatkih pa gre pretežno za raziskovalne podatke. Najpomembnejše lastnosti repozitorija so fizična varnost hranjenih podatkov in ohranjanje njihove celovitosti, časovno neomejeni obstoj ustanove, ki vzdržuje repozitorij, dokumentacija vsebine, strukture in kodiranja shranjenih podatkov ter njihova časovno in krajevno neodvisna dostopnost. S stališča družbenih in humanističnih ved imata trenutno (2016) v Nemčiji posebej pomembno vlogo združenje Clarin-D in repozitorij Textgrid.

    VerbaAlpina si prizadeva, da bi bila vsaka različica VA shranjena v enem ali več repozitorijih.


    (auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran



    Retijski napisi

    Sodobna razporeditev jezikovnih družin na raziskovalnem območju kaže, da so Alpe videti kot ovira, tako rekoč ogromna barikada, saj ločuje grosso modo nemško govorno območje (severno) od romanskega in slovanskega govornega območja (južno) (Link). Južna Tirolska, ki je bavarsko govoreča in se očitno širi proti jugu čez glavni greben Alp, se zdi skorajda poseben primer. To " mnenje " je z zgodovinskega vidika zavajajoče. Že najstarejši jezikovni dokumenti, napisi iz predrimskih časov, so večinoma napisani v identični abecedi:


    (vir)

    Širjenje tako imenovanih 'rätischen' Texte sega od severnih Alp (Steinberg am Rofan, blizu jezera Achensee) do Padove; razumeti ga je mogoče le na podlagi kulturnega konteksta, ki presega Alpe (prim. pregledni zemljevid o retijskih napisih). Z isto abecedo so večinoma pisali tudi etruščanske dokumente, ki so nam bili ohranjeni; očitno izhaja iz starodavnega zahodno grškega pisma. Čeprav je fonetična vrednost oznak precej jasna, do danes ni bilo mogoče ugotoviti pomena besedil. Še vedno ni jasno, ali je antično ime Raetii " Retijci" treba razumeti v smislu specifične kulturne in/ali jezikovne skupnosti ali kot skupni izraz za popolnoma različne alpske etnične skupine (prim. Rageth 2012). V vsakem primeru je lahko ugotovimo, da se območje razširjenosti omenjenih napisov nikakor ne ujema z rimsko provinco Raetia. Enako velja za od arheologov večinoma kot "retijsko" identificirana Fritzens-Sanzeno-kultura, katere značilna keramika manjka na zahodu današnjega kantona Graubünden, čeprav so ta območja spadala pod Raetia, po drugi strani pa je bila najdena na kar nekaj mestih v sosednji provinci Noricum na vzhodu (prim. Lang 1992, Rageth 1992, Marzatico 1992).



    (auct. Thomas Krefeld – trad. Eva Jezovnik)



    Retoromanščina

    V skladu z Zvezno ustavo Švicarske konfederacije se tu izraz »retoromanščina« uporablja za romanske različke Graubündna, ki jih tradicionalno ne priševamo k italijanščini (prim. Gross 2004 in Liver 2010). Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da ta bündenska romanščina spada z dolomitsko ladinščino in furlanščino skupaj v smislu skupnega »jezika«; ravno za ta koncept, ki je danes nevzdržen, je jezikoslovje v 19. stoletju prvotno skovalo izraz »retoromanščina«. Zamisel kot táko je razvil Graziadio Isaia Ascoli in jo v italijanščini poimenoval ladinščina, ladino.


    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Semantika

    Digitalno strukturiranje podatkov ('Stopnja digitalizacije D 3') dovoljuje diferencirano semantično analizo zajetih jezikovnih izrazov, kajti sinonimijo, polisemijo in homonimijo se da s povezavo 'oznak' s 'koncepti' v obliki tako imenovanih odnosov n:m upodobiti takole:



    Grafika: Stephan Lücke

    V luči konceptnih relacij, ki tu prihajajo na dan, se da skicirati sinhroni semantični profil vsakega večpomenskega izraza; najpomembnejše značilnosti polisemije so tele.

    Taksonomna polisemija nastopa, če izraz označuje tako medsebojno nadrejene kot tudi podrejene koncepte.
    Meronimna polisemija nastopa, če izraz označuje tako kompleksne sklope stvari ('celoto') kot tudi sestavine teh sklopov ('dele'); tako je PLANINA, ki je za kmete pomemben del gore, pogosto označena kot 'gora': prim. karta koncepta PLANINA

    Meronimna oznaka koncepta PLANINA kot del gore zaradi prenosa oznake celote

    Morfoleksični tip montagna 'gora' (roa. fem.) (16 zapisov)
    Morfoleksični tip monte (roa. m.) (67 zapisov)

    Po drugi strani pa je lahko PLANINA kot gospodarska celota (z vsem, kar spada k njej) označena z izrazi, ki pravzaprav predstavljajo le sestavine planšarstva: pri

    Meronimna oznaka koncepta PLANINA kot celote s prenosom oznake sestavin
    Morfoleksični tip cascina 'planšarska koča' (roa. fem.) (1 zapis)
    Morfoleksični tip casera 'planšarska koča' (roa. fem.) (1 zapis)
    Morfoleksični tip cjampei 'polja' (roa. m.) (2 zapisa)
    Morfoleksični tip pascol 'pašnik' (roa. m.) (1 zapis)
    Morfoleksični tip pascolo 'pašnik' (roa. m.) (1 zapis)

    Metonimična polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte, ki znotraj ene in iste 'celote' označujejo različne 'dele'; tako spadajo k PLANINI med drugim ŽIVINA, STAVBE za OSEBJE in za živino, LESA itd. Vse imenovane sestavine so lahko v različnih romanskih krajevnih govorih označene z morfoleksičnim tipom mandra : prim. karta
    Metonimični pomeni morfoleksičnega tipa roa. mandra

    Koncept PLANŠARSKA KOČA (1 zapis)
    Koncept PLANŠARSKI HLEV (2 zapisa)
    Koncept ČREDA (15 zapisov)
    Koncept LESA ZA GOVEDO (3 zapisi)

    Metaforična polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte različnih domen, ki niso v nikakršni medsebojni povezavi. Že samo koncept SMETANA je označen s temile metaforami oz. metaforičnimi primerami:

    1. kot 'glava': capo (roa. m.), (19 zapisov), dazu capo di latte (roa.), dobesedno 'Milchkopf' (12 zapisov), il capo del latte (roa.) (1 zapis)
    2. kot cvet: fleur / fiore (roa. m.) (15 zapisov), fiora (roa. fem.) (17 zapisov), k temu fiora cruda (1 zapis), dobesedno 'nekuhan cvet', fiore di latte (roa.), dobesedno 'mlečni cvet' (2 zapisa)
    3. kot 'koža': Haut (ger. m.) (2 zapisa), peau / pelle (roa. fem.) (1 zapis), la pelle del latte (roa.) (1 zapis)
    4. kot 'kožuh, krzno': pelliccia (roa. fem.) (2 zapisa), Pelz (ger. m.) (4 zapisi)
    5. kot 'megla': sbrumacje (roa. fem.) (2 zapisa), sbrume (roa. m.) (11 zapisov)
    6. kot 'pena': écume / schiuma (roa. fem.) (2 zapisa), spuma (roa. fem.) (1 zapis), spumacje (roa. fem.) (1 zapis)
    7. kot 'krpa': toile / tela (roa. m.) (14 zapisov), k temu tela del latte (roa.) (1 zapis) in tela di latte (roa.) (5 zapisov), dobesedno 'mlečna krpa'
    Tretji tip poleg vsega zelo lepo kaže, da se lahko metafore razširijo čez meje jezikovnih družin; v tem primeru predstavljata nemško Pelz in romansko pelliccia sicer isti osnovni tip, namreč latinsko pellīcia, žensko obliko izsamostalniškega pridevnika iz latinskega pellis 'koža'.
    Prim. karta

      Antonimna polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte, ki so med seboj v nasprotju.
    Seveda lahko izraz označuje tudi več različnih semantičnih odnosov, kot eksemplarično kažejo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.







    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Sinoptična karta

    Ta funkcija omogoča uporabniku, da po svojih interesih izbere obstoječe posamezne karte in jih združi na sinoptične kombinacijske krate. Tako je mogoče vidno ponazoriti področja razširjenosti poljubnih in povezanih jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti. Hkrati obstaja možnost, da te sinoptične karte ohranimo s stopnjo povečave, če naj bo dokumentiran lokalni kontekst, npr. Karwendel ali okcitansko-frankoprovansalsko-piemontski narečni kontinuum Zahodnih Alp Zahodnih Alp.

    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran



    Sodelovanje

    Sodelovanje z drugimi projekti je za zamisel VerbeAlpine temeljno; kaže se v številnih kooperacijskih sporazumih s projektnimi partnerji. Uresničevanje sodelovanja pa dejansko ni vedno preprosto; ovirajo ga praktični, tj. predvsem informacijskotehnični in s tem povezani podatkovnopravni problemi, ob robu pa malce tudi ideološki zadržki do odprtokodne usmerjenosti. Vsako sodelovanje je osnovano na formalnem sporazumu, ki partnerjem VerbeAlpine (PVA) zagotavlja ekskluzivno uporabno podatkovno zbirko za prenašanje navzgor (upload). Vsaka partnerska podatkovna zbirka je na razpolago za prenašanje navzdol (download) vsem partnerjem. Vendar pa sodelovanje seveda ne ostaja omejeno le na izmenjavo podatkov; nasprotno: vsi partnerji so povabljeni (in pozvani), da uporabljajo vsa področja funkcionalnosti.

    (auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: Funkcijska področja



    Sodelovanje

    Sodelujte!

    VerbaAlpina se veseli vsake podpore in ponuja različne možnosti za aktivno udeležbo pri delu za projekt.

    Gre recimo za to, da bi prepisali podatke iz tiskanih virov, predvsem iz jezikovnih atlasov in slovarjev, in jih strukturirano zajameli v zbirko podatkov, preizkusili pravilnost obstoječega prepisa ali pa že prepisano gradivo tipizirali in ga pripisali leksičnim iztočnicam. Dobrodošli bi bili tudi komentarji, npr. o izvoru besed in razširjenosti besed in besednih tipov.

    Zelo nas zanima tudi aktualno jezikovno gradivo, ki ni dokumentirano v objavljenih virih, kot so imenovani jezikovni atlasi in slovarji. Če poznate narečje, ki se govori v alpskem prostoru, bi nas veselilo, če bi posebne izraze tega narečja vnesli v podatkovno zbirko VerbeAlpine. Na ta način bo mogoče bo mogoče najprej obogatiti zalogo podatkov, ki so ohranjeni v natisnjenih virih, in potem npr. spoznati dinamične procese in jih opazovati. To deluje toliko bolje, kolikor več oseb se udeležuje tega procesa. – Ali morda imate slike objektov, tipičnih za Alpe? Recimo fotografije planin, koč, rastlinstva, živalstva, gora in pokrajine? Potem jo prenesite v našo mediateko in zapišite, kje je nastala slika in kdaj, kaj prikazuje in – če vam je znano – navedite poseben narečni izraz za upodobljeno.

    Vzporedno s sodelovanjem pri VerbiAlpini, na kar merimo, pa lahko v našem sistemu začnete lastno raziskovalno okolje, ki bi ga lahko uporabljali za zbirko predvsem jezikovnih, vsekakor pa tudi drugih podatkov. Pogoj je samo, da jih je mogoče georeferencirati. Imate možnost, da imate te podatke tako rekoč izključno za svojo osebno rabo pod ključem, lahko pa pustite dostopati do njih tudi drugim, da bi jih lahko o njih diskutirali ali jih komentirali. Radi bi vas spodbudili, da bi kar se da veliko podatkov dali na razpolago skupnosti. Le na ta način se bo lahko povsem razmahnil potencial tehnologij, ki jih podpirajo podatkovne zbirke in omrežje.

    Da bi podpirali VerboAlpino in/ali uporabljali sistem za lastne interese, se je treba na našem portalu registrirati: https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/si/wp-login.php?action=register.


    (auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran



    Spremljanje različic

    VerbaAlpina je sestavljena iz teh modulov:

    VA_DB: zaloga podatkov v projektni zbirki podatkov (va_xxx) v obliki MySQL
    VA_WEB: programska koda spletnega vmesnika projektnega portala www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de s pripadajočo podatkovno zbirko v programu Wordpress (va_wp)
    VA_MT: medijske datoteke (fotografije, filmi, besedilni in tonski dokumenti, ki se nahajajo v medijski knjižnici spletnega vmesnika)

    Vsi trije moduli tvorijo konsistentno celoto z vzajemnimi povezavami in odvisnostmi in jih zato ni mogoče ločiti enega od drugega. V času trajanja projekta se vsakih šest mesecev, sredi leta in proti koncu leta, "zamrzne" aktualno stanje obeh modulov VA_DB in VA_WEB v obliki elektronske kopije. Te, zamrznjene kopije dobijo številke različice po shemi [koledarsko leto]/[tekoča številka] (npr. 15/1). Vsakokrat produktivna različica VerbeAlpine dobi oznako XXX (gl. Način navajanja).

    Izdelovanje kopij medijskih datotek VerbeAlpine (VA_MT) odklanjamo zaradi običajno ogromnih velikosti medijskih datotek. Zato med potekom izdelovanja različic ne izdelujemo kopij tega modula. Ko so kake sestavine tam odložene, jih ni mogoče odstraniti iz mediateke VerbeAlpine, dokler je z njimi povezana vsaj ena različica VerbeAlpine.

    Na projektnem portalu obstaja možnost preklapljanja med vsakokrat »produktivnimi« različicami VerbeAlpine, ki so podvržene stalnim spremembam, in arhiviranimi, »zamrznjenimi«. Na istem portalu je z ustreznim barvanjem ozadja oz. določenih sprožitvenih elementov prikazano, ali se nahajamo v produktivni ali v arhivirani različici VerbeAlpine. Navajati je mogoče *izključno* arhivirane različice VerbeAlpine.


    Naslovne slike starejših verzij VerbaAlpina

    Skedenj pri Fex Platta, v Fextalu pri Sils Maria, Zgornja Engadina (slika: Thomas Krefeld)

    Stan na planini Roßstein, nad Lenggriesom (slika: Thomas Krefeld)

    15/1

    Jesen v Južni Tirolski, v bližini Val Passiria (slika: Susanne Oberholzer)

    15/2

    Gojenje Mascherpa sira, Lombardija (slika: Formaggio Bitto)

    16/1

    Eibsee in Zugspitze, Grainau (slika: Christina Mutter)

    16/2

    Košnja v Chiemgau (slika: zbirka Groth-Schmachtenberger, muzej na prostem Glentleiten)

    17/1

    Košnja (slika: zbirka Groth-Schmachtenberger, muzej na prostem Glentleiten)

    17/2

    Košnja (slika: zbirka Groth-Schmachtenberger, muzej na prostem Glentleiten)

    18/1

    Zimska pokrajina na Plose nad Brixenom (I) (slika: Stephan Lücke)

    18/2

    Pogled čez Seiser Alm (planino) na Geislerspitzen (gorski sistem) (slika: Stephan Lücke)

    19/1

    Zillertalske Alpe (slika: Thomas Krefeld)

    19/2

    Piz Boè (levo), Sas dla Crusc in La Varella (zadaj desno); spodaj cesta od Pordoi-prelaza in naprej spodaj desno naselje Arabba (slika: Beatrice Colcuc)

    20/1

    Razgled iz Forcelle Nuvolau v smer Cortine d'Ampezzo (slika: Beatrice Colcuc)

    20/2



    (auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: Informacijska tehnologija



    Stratigrafija

    Alpe so od prazgodovine področje raznovrstnih jezikovnih stikov, ki izvirajo iz zelo različnih konstelacij plasti (prim. Krefeld 2003). Načelno označujemo jezike, ki so na kakem področju v stiku, ker je tam več ali manj dvojezičnih govorcev ali celo skupnosti govorcev, kot adstrate. Če je en osnovni tip razširjen le na določenem področju, torej recimo v Alpah, in se v zadevnih jezikovnih družinah sicer ne pojavlja, smer izposoje in izvorni jezik pogosto nista enoumna (prim. osnovni tip roa. baita / nem. Beiz, Beisl).
    Če se izvorni jezik izposojene sestavine na področju razširjenosti ali na delu tega področja ne govori več, razlikujemo dve konstelaciji: v primeru substrata se je izvorni (substratni) jezik govoril na področju razširjenosti, preden je bila tradicijska kontinuiteta prekinjena in je prevladal uveljavljeni jezik; romanščina je substratni jezik celotnega nemško in slovensko govorečega alpskega področja. Substratne besede sicer predpostavljajo menjavo jezika, kljub temu pa se pogosto odlikujejo z izredno regionalno ali lokalno kontinuiteto.
    Pri superstratu velja izvorni jezik v določenem časovnem prostoru na področju razširjenosti, ne da bi se tam trajno uveljavil. Tako so obstajali v delih alpskega prostora z romanskimi jeziki po razpadu rimske infrastrukture občasno germanski superstrati (gotščina, langobardščina), v Sloveniji pa je imela to vlogo v habsburškem času nemščina.
    Med tremi jezikovnimi družinami so se pokazali trije povsem različni scenariji. Glede na pomen jezikovnega stika za zgodovino jezikovnega prostora je pomembna predvsem kronologija izposoje: ali gre recimo pri romanizmih v germanskem in slovanskem jezikovnem prostoru za substratne besede z regionalno tradicijsko kontinuiteto od antike ali za mlajše adstratne prevzeme? Isto vprašanje velja mutatis mutandis za germanizme v romanskem in za slavizme v nemškem jezikovnem prostoru.





    Izposojenke so zanesljiv pokazatelj zgodovinskih akulturacijskih procesov; zato je primerna kvantitativna predstavitev, ki dopušča prostorsko natančno določiti relativno pogostnost izpričanih izposojenk.

    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Stratigrafija in onomaziologija

    Mnoga onomaziološka področja kažejo jasna nagnjenja do izposojenk; tako se za številne koncepte s področja planšarstva, posebej še za predelavo mleka, v nemščini najdejo romanski oz. predrimski tipi označevanja.
    Karta Osnovni tipi: butyrum, casearia, crama, tegia, stabulum idr.

    To na nedvoumen način govori za to, da so ustrezne temeljne kulturne tehnike v alpskem prostoru zelo stare in so vsakič prehajale na etnije in jezike, ki so prišli vanj. Seveda pa bi bilo preveč preprosto določena onomaziološka podpodročja povezati z določenimi jezikovnimi 'plastmi' v celoti. Nasprotno, upoštevanja vredno je, da so ohranjene ravno tudi izposojenke v nasprotni smeri in da zato lahko predpostavljamo trajno vzajemno kulturno izmenjavo. Značilni so dopolnjujoči se poimenovalni tipi za koncept MASLO. Medtem ko se je v bavarščini uveljavil romanski tip Butter, je v delu romanskih narečij ustaljen nemški tip Schmalz:




    Zdi se torej, kot da bi se razpuščanje, tj. topljenje (Schmelzen, od tod Schmalz) masla kot osnovna tehnika konzerviranja, razširila z nemškega jezikovnega področja na jug.

    Primerljivo sliko dajeta poimenovalna tipa latinsko stabulu(m) in nemškoStall za preprosto planinsko stavbo.





    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Stratigrafija: romanizmi

    Kot 'romanizmi' so v VerbiAlpini označeni vsi izrazi, ki so bili zajeti v danes nemškem oz. slovanskem jezikovnem podpodročju raziskovanega področja, izvirajo pa neposredno iz romanščine in posredno iz latinščine oz. iz predrimskih jezikov. Pri tem je treba glede na regionalno stratigrafijo in tudi glede na obsežno 'arhitekturo' nemščine in slovenščine razlikovati v bistvu dve različni geolingvistični in zgodovinski konstelaciji.
    (1) Izključno narečni romanizmi
      Ta kategorija, v katero spadajo lokalne različice brez ustreznic v standardnem jeziku, tvori tako rekoč prototipske romanske izposojenke alpskega prostora; praviloma gre za substratne besede, tj. za take izraze, ki so bili izposojeni v času romansko-germanske oz. romansko-slovanske dvojezičnosti in so poznejši jezikovni obrat v germansko ali slovansko enojezičnost grosso modo stacionarno preživeli kot relikti. Enoumni primer je morfoleksični tip Käser, ki prav tako kot njegov romanski ustreznik casera izvira iz latinskega caseu(m): Prim. karta za morfoleksični tip casera

    (2) Narečni romanizmi z ustreznicami v standardnem jeziku in v romanskih narečjih raziskovanega območja
      Ker je tudi pri tej skupini, tako kot pri (1), dana arealna razširjenost, ki prehaja aktualne meje jezikovnih družin, je priporočeno standardnojezikovne različice zvajati na narečne oblike. Ta kategorija romanizmov je zato lahko deležna jezikovnozgodovinskega zanimanja tudi zunaj alpskega prostora. Enoumni, v etimologiji standardne nemščine neopaženi primer je nemško Butter.
    Naslednja karta jasno kaže, da južnonemška različica moškega spola der Butter tvori skupno področje z romanskim tipom butirro in beurre, ki je prav tako moškega spola, in jo je v tem pogledu treba imeti za prvotnejšo od standardne različice die Butter, ki je ženskega spola: Prim. karta za osnovni tip butyru(m)
    Ta vzorec prvotne južnonemške izposoje in njene drugotne razširitve v standardno nemščino pa se ne zdi vedno enoumen, ker je treba upoštevati tudi možnost obratne smeri širitve, iz standarda v narečja raziskovanega območja. Tako bi lahko morda gledali na nemške ustreznice osnovnega tipa latinskega cellārium.
    Tako v primeru izključno narečnih kot tudi narečno-standardnojezikovnih romanizmov je v podrobnostih treba razlikovati lokalne prežitke in adstratne izposoje z drugotno področno razširjenostjo.


    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Strukturiranost podatkov

    gl. Modeliranje podatkov

    Tags: Informacijska tehnologija



    Tipizacija

    Tipizacija georeferenciranih jezikovnih podatkov spada med temeljne zahteve projekta. Zato bodo, kjer je to mogoče, iz vhodnih podatkov po transkripciji v prvem koraku izločeni členi (posamezne besede) in vneseni v polje podatkovne zbirke z enakim imenom.
    V središču zanimanja VerbeAlpine je morfološka tipizacija zbranega jezikovnega gradiva. Morfološki tip je pri tem definiran z ujemanjem tehle značilnosti: jezikovna družina – besedna vrsta – netvorjena beseda nasproti tvorjenki – spol – leksikalni osnovni tip. Osnovna oblika morfološkega tipa se končno ravna po ustreznih lemah izbrane referenčne leksike (gl. spodaj).

    Z uvrstitvijo k skupnemu leksikalnemu osnovnemu tipu postane jasna pripadnost vseh združenih morfološko-leksikalnih tipov – tudi čez jezikovne meje. Tako se da tele (tu ne podrobneje opisane) samostalniške besede in glagole dodeliti enemu samemu osnovnemu tipu malga: malga (PLANINA, ČREDA), malgaro (PAŠNIK), malghese (PASTIR), immalgare (ITI NA PLANINO), dismalgare (ZAPUSTITI PLANINO). Seveda pa leksikalni osnovni tip ne pove nič o besedni zgodovini posameznega morfološko-leksikalnega tipa: če tip z latinsko-romanskim etimonom, ki je danes izpričan v germanskem ali slovenskem jezikovnem območju, kot npr. slovensko bajta ‘preprosta hiša’, izvira iz starega lokalnega substrata ali pa iz novejšega romanskega jezikovnega stika, je treba raziskati vsak primer posebej. Zato se oznaki »etimon«, ki se praviloma nanaša na neposredno zgodovinsko predstopnjo kake besede, v tem kontekstu izogibamo – čeprav je v mnogih primerih leksikalni osnovni tip dejansko tudi etimon morfološko-leksikalnega tipa.

    Morfološko-leksikalni tipi tvorijo vodilne kategorije upravljanja z jezikovnimi podatki; primerjati jih je mogoče z iztočnicami v slovaropisju. S pomočjo prej navedenih, robustnih in dobro uporabnih meril se da npr. štiri fonetične tipe barga, bark, margun, bargun s pomenom PLANŠARSKA KOČA, PLANŠARSKI HLEV skrčiti na tri morfološke tipe.





    Pripadnost morfološko-leksikalnega tipa k besedni družini (germanski, romanski, slovanski) je odvisna od vsakokratnega vira; izkaže se samodejno z vsakokratnim informatorjem in je ustrezno vpisana v zbirko podatkov. Pri podatkih, ki jih VerbaAlpina pridobi sama s crowdsourcingom, se jezikovna oz. narečna pripadnost informatorjev predvideva in v najboljšem primeru kvantitativno potrdi; število potrjujočih informatorjev tako postane orodje preverjanja podatkov.

    Morfološko-leksikalni tipi so omejeni na eno jezikovno družino. Tako se postavi vprašanje, v kateri obliki naj bo predstavljen morfološko-leksikalni tip v iskalni funkciji interaktivne karte. Pri germanski in slovanski jezikovni družini je odgovor prej ko slej lahek, saj je vsaka zastopana le z enim standardnim jezikom (nemščino [deu] oz. slovenščino [slv]). Morfološko-leksikalni tipi lahko nastopajo v obliki različic v standardnem jeziku, seveda pod pogojem, da so v njem ustreznice tega tipa; tako se da iskati na primer vse ustrezne fonetične tipe alemanščine in bavarščine, ki so različice standardne oblike, pod prav to obliko. Če standardnih različic ni, so uporabljene iztočnice velikih referenčnih slovarjev (Idiotikon, WBOE) .

    Pri romanski jezikovni družini je položaj zaradi številnih, delno nezadostno standardiziranih mikrojezikov veliko kompleksnejši. Iz pragmatičnih razlogov smo tu ubrali tákole pot: vsi morflološko-leksikalni tipi, če nastopajo, so predstavljeni s francoskimi in italijanskimi standardnimi oblikami; tako se da npr. vse fonetične tipe, ki so različice k beurre/burro ‘maslo’, najti pod tema dvema oblikama; za referenčna slovarja služita TLF in Treccani. Če ima ustrezno različico le eden od teh dveh standardnih jezikov, nastopa le ta, kot v primeru ricotta (pripadnost italijanščini se kaže z dogovornim zapisom -/ricotta). Če različice tipa ni v nobenem od obeh romanskih referenčnih jezikov, je treba poseči po iztočnici kakega narečnega referenčnega slovarja, recimo LSI. Če v narečnih slovarjih ni zanesljivega podatka, predlaga VerbaAlpina osnovni tip skupaj z grafično predstavitvijo (»VA«).

    V celotni zasnovi in v tehnični pretvorbi je fonetična tipizacija jezikovnega gradiva, ki pa je obrobna in zato ni izpeljana dosledno. Ustrezna kategorija je nepogrešljiva predvsem zato, ker dokumentirajo jezikovni atlasi včasih (npr. SDS in VALTS) in slovarji izključno fonetične tipe. Pri fonetični tipizaciji z VerboAlpino so členi po merilih zgodovinske fonetike razdeljeni v fonetične tipe (polje podatkovne zbirke ‘phon_typ’); avtomatizacijo fonetične tipizacije na osnovi Levenštajnovega algoritma in algoritma soundex proučujemo in jo bomo uporabili, če bo mogoče.

    S tipizacijo (tvorjenjem razredov) je raznovrstnost podatkov čedalje bolj pregledna; velja torej pravilo: število členov > število fonetičnih tipov > število morfološko-leksikalnih tipov > osnovni tip. Vendar pa je treba upoštevati skrajni primer enega samega primera (enkratnice), ki ustreza enemu členu, enemu fonetičnemu tipu in enemu morfološko-leksikalnemu tipu kot edinemu zastopniku osnovnega tipa. Morda je take enkratne oblike v predstavitvi smiselno izpustiti.

    (auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Transkripcija

    Jezikovno gradivo je grafično predstavljeno na dva načina, da bi bilo zadoščeno nasprotujočima si načeloma zvestobe viru in lahke primerljivosti:

    (1) Vhodna različica v izvirni transkripciji
    Na portalu VerbeAlpine so zbrani viri, ki izhajajo iz različnih strokovnih izročil (romanistika, germanistika, slavistika) in ki predstavljajo zgodovinsko različne stopnje dialektoloških raziskav; mnogi slovarski podatki so bili zapisani v začetku 20. stoletja (GPSR) in drugi šele pred nekaj leti (ALD). Zato je znanstvenozgodovinsko treba kar se da upoštevati izvirno transkripcijo. Iz tehničnih razlogov pa je nekatera določila nemogoče ohranjati nespremenjena; to velja še posebej za navpične kombinacije osnovnih znakov (»črk«) in diakritičnih znakov, torej takrat, ko naglasno znamenje stoji nad znakom za dolžino nad samoglasnikom nad še enim znakom (Betacode). Te konvencije so bile v vsakokrat definiranih tehničnih transkripcijah pretvorjene v linearna zaporedja znakov, pri čemer so bili uporabljeni izključno znaki ASCII (tako imenovani Betacode). Do določene stopnje je mogoče pri sistemu Betacode izkoristiti intuitivno razumljive grafične podobnosti med izvirnimi diakritičnimi znaki in njihovimi ustrezniki v sistemu ASCII; mnemotehnično so primerni in koristni.

    (2) Izhodna različica v mednarodni fonetični abecedi (IPA)
    Zaradi primerljivosti in tudi prijaznosti do uporabnika je poleg tega zaželen izhodni zapis v enotni transkripciji. Vsi zapisi v sistemu Betacode so zato z ustreznimi zamenjevalnimi postopki pretvorjeni v znake IPA. Nekatera redka neskladja, ki pa so neizogibna, se pokažejo predvsem takrat, kadar enemu osnovnemu znaku, ki je v vhodni transkripciji specificiran zaradi diakritičnega znaka, v sistemu IPA ustrezata dva različna osnovna znaka. To velja predvsem za odprtostne stopnje samoglasnikov, kjer npr. v palatalni vrsti oba osnovna znaka <i> in <e> v povezavi z zaprtostno piko v eni ali dveh kljukicah, ki pomenita odprtost, omogočata tvorjenje šestih odprtostnih stopenj; v sistemu Betacode so to: i – i( – i((– e?-- e – e(– e((. Za to so v sistemu IPA na razpolago le štirje osnovni znaki: i – ɪ – e – ɛ.


    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika Informacijska tehnologija



    Tropaeum Alpinum

    Tropaeum Alpinum (https://www.wikidata.org/wiki/Q747588; gl. H. Philipp, RE 7A,1 [1939], Sp. 661sl., pod Tropaea Augusti; E. Meyer, RE Suppl. 11 [1968], Sp. 1269, pod Tropaeum Alpium) je spomenik zmage, zgrajen po porazu barbarskih plemen, ki so naseljevala alpsko regijo (pohod [kasnejšega cesarja] Tiberija in Drusa [njegovega mlajšega brata] leta 15 pr. n. št.; glavni viri: Cassius Dio 54, 22 in Strabon 4, 6, 6–9; 7, 1, 5) je bil zgrajen po sklepu senata in rimskega ljudstva v čast cesarja Avgusta kmalu po letu 7/6 pr. n. št. (po napisu je bil sklep sprejet v 17. letu njegove tribunicia potestas, tj. med 26.6.7 in 25.6.6 pr. n. št.). Ostanki monumentalne zgradbe, prvotno visoke okoli 50 metrov, stojijo v francoskih Primorskih Alpah visoko nad Monakom pri vasi La Turbie neposredno na prelazu Col d'Èze (512 m nad morjem; Märtin 2017, str. 119).




    Rekonstrukcija od Tropaeum Alpium v muzeju La Turbie. Na podstavku je prepoznaven napis, ki ga obravnavamo v nadaljevanju.
    (od Matthias Holländer – Fotografiral sam, Copyrighted free use, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=37407992)


    Iz vidika VerbaAlpine je posebej zanimiv spomeniški napis (približno 20 x 4 metre), ki je pritrjen na spomenik (CIL V 7817 = EDCS-05401067; Foto), ki navaja imena takrat podrejenih plemen. Ta napis je samo delno ohranjen, poleg tega pa so ostanki na nekaj manj kot 170 fragmentov razbiti. Celotno besedilo pa je posredoval rimski pisatelj Plinij Starejši v svoji Naturalis Historia (Plin. NH 3, 136 sl.), tako da je rekonstrukcija fragmentiranega napisa lahko uspela.




    V večjih delih rekonstruiran napis na podstavku Tropaeum Alpium
    (slika: Stefano Costa https://www.flickr.com/photos/47912543@N00/11358571655/in/pool-1876758@N22, licenca: https://creativecommons.org/licenses/by-sa/2.0/)

    Odsevi plemenskih imen, ki so omenjena v napisu, so se deloma ohranili do danes v poimenovanju krajev ali regij v alpskem prostoru, tako da je tudi zaradi tega v nekaterih primerih mogoče z določeno gotovostjo določiti lokacijo posameznih naselitvenih prostorov. Z vidika jezikoslovja je to lahko pomembna informacija za raziskave substratov (prim. Krefeld, Thomas [2018]: Geschichte des romanisch-germanischen Sprachkontakts. Vorlesung dh-lehre. Version 8 [27.08.2018, 17:03]. https://www.dh-lehre.gwi.uni-muenchen.de/?p=53255&lv=8&v=8#p:5).

    Odlomek iz Plinija, ki navaja besedilo napisa, se glasi takole (Plin. na navedenem mestu; rešitev kratic v okroglih oklepajih je moja, črke [sledijo], ki so prisotne le na napisu na Tropaeum Alpium, so podčrtane; prekinitve vrstic so označene z navpičnimi črtami; oštevilčenje v oklepajih za imeni stebel je od mene):

    (136) Non alienum videtur hoc loco subicere inscriptionem e tropaeo Alpium, quae talis est:

    IMP(eratori) · CAESARI DIVI FILIO AVG(usto) | · PONT(ifici) · MAX(imo) · IMP(eratori) · XIIII · TR(ribunicia) · POT(estate) · XVII | · S(enatus) · P(opulus) · Q(ue) · R(omanus) |· QVOD EIVS DVCTV AVSPICIISQVE GENTES ALPINAE OMNES QVAE A MARI SVPERO AD INFERVM PERTINEBANT SVB IMPERIVM P(opuli) · R(omani) · SVNT REDACTAE · | GENTES ALPINAE DEVICTAE TRVMPILINI (1)· CAMVNNI (2) · VENOSTES (3)· VENNONETES (4)· ISARCI (5)· BREVNI (6)· GENAVNES (7)· FOCVNATES (8) · | VINDELICORVM GENTES QVATTVOR (9)· COSVANETES (10)· RVCINATES (11)· LICATES (12)· CATENATES (13)· AMBISONTES (14)· RVGVSCI (15)· SVANETES (16)· CALVCONES (17) · | BRIXENETES (18)· LEPONTI (19)· VBERI (20)· NANTVATES (21)· SEDVNI (22)· VARAGRI (23)· SALASSI (24)· ACITAVONES (25)· MEDVLLI (26)· VCENNI (27)· CATVRIGES (28)· BRIGIANI (29)· | SOGIONTI (30)· BRODIONTI (31)· NEMALONI (32)· EDENATES (33)· VESVBIANI (34)· VEAMINI (35)· GALLITAE (36)· TRIVLLATI (37)· ECDINI (38)· | VERGVNNI (39)· EGVI (40)· TVRI (41)· NEMATVRI (42)· ORATELLI (43)· NERVSI (44)· VELAVNI (45)· SVETRI (46).

    (138) Non sunt adiectae Cottianae civitates XV, quae non fuerant hostiles, item adtributae municipiis lege Pompeia.

    (izd. C. Mayhoff, Stuttgart [Teubner] 1906; besedilo edicije Loeb [zugangsbeschränkt])


    prevod

    Na tem mestu se ne zdi nerazumno dodati napis iz Tropaeum Alpium, ki se glasi takole:
    Imperatorju Cezarju, božanskemu sinu, Avgustu, Pontifexu Maximusu, ko je 14-krat prejel cesarsko aklamacijo in 17-krat izvršil tribunsko oblast, sta senat in rimsko ljudstvo, ker so pod njegovim vodstvom in vrhovnim poveljstvom vsa plemena v Alpah, ki so se raztezale od zgornjega do spodnjega morja, prišla pod oblast rimskega ljudstva, (postavila ta spomenik). Poražena alpska plemena: [seznam imen].
    Ni dodanih 15 kotijskih občin, ki niso bile sovražno nastrojene in so bile (že) dodane municipijem z zakonom Lex Pompeia.
    (prevod Stephan Lücke)


    Plinij verjetno ni videl besedila od napisa na samem spomeniku, temveč originalni dokument v arhivu v Rimu. Na to nenazadnje kažejo tudi neskladja med besedilom napisa in tistim, ki ga je posredoval Plinij.

    Z "mare superum" je mišljen Jadran, "mare inferum" je pa Tirensko morje (gl. Georges, pod mare; primerjaj tudi Plinijevo ubeseditev [NH 3, 133]: verso deinde in Italiam pectore Alpium iuris Euganeae gentes, quarum oppida XXXIIII enumerat Cato. Metaforo "prsi Alp" [v pokrajini Euganei, to je približno današnji Veneto/Friaul] je dobro razumeti, če si Alpe predstavljamo kot velikana, ki leži na levi strani, njegova glava pa je obrnjena proti jugu in se nahaja ob "zgornjem" morju. V tem smislu leži Tropaeum Alpium ob "vznožju" Alp in tudi ime italijanske dežele Piemonte [za to navedbo se zahvaljujem Thomasu Krefeldu] dobi posebno, doslej verjetno redko zaznano konotacijo; Vendar je treba priznati, da je bilo poimenovanje "Piemonte" za danes tako imenovano regijo v antiki in srednjem veku očitno neznano Treccani pod Piemonte), tako da je podrejanje zajelo plemena skoraj v celotnem alpskem loku. Vendar se zdi, da je bila izključena regija vzhodno od Brennerja, v Plinijevi metafori "Caput Alpium". To regijo je eno leto pred Drusovo in Tiberiovo vojno premagal Publij Silij Nerva, pri čemer se zlasti Norik ni upiral (gl. Junkelmann, Die Legionen des Augustus, 1986, str. 63 in 70 [non vidi]);

    Nekatera od navedenih plemen so omenjena tudi v starodavnih literarnih virih in jih je mogoče na podlagi tega lokalizirati. V nadaljevanju številke za imeni označujejo položaj v napisu. Trumpilini (1) in Camunni (2) so po Pliniju (NH 3, 134) plemena Evganejev. Plinij (prav tam) poroča o Lepontih (19) – njihovo ime naj bi nekateri izpeljali iz grške besede ZAPUSTITI, PUSTITI ZA SEBOJ (λείπω), ker naj bi pri prehodu Alp v Heraklovem spremstvu ostali zadaj, ker so jim zaradi mraza zmrznile okončine – da so se naselili blizu izvira Rone. Plinij (loc. cit. 135) imenuje Uberi (20) (v besedilu napisa VIBERI) kot del, torej verjetno pleme, Leponcev, kar jih po eni strani kaže kot ljudstvo, hkrati pa je v nasprotju z napisom na Tropaeum Alpium, kjer so navedeni kot gens. Presenetljivo je, da sta se Leponti in Uberi očitno naselila v neposredni bližini eden drugega in sta tudi v napisu Tropaeum Alpium imenovana takoj drug za drugim. To med drugim odraža geografsko logiko, ki je neločljivo povezana s to ureditvijo (gl. spodaj). V 3, 135 Plinij omenja tudi Vennonenses, ki so bili pleme Raetov in so se skupaj s Sarunetes naselili blizu izvira Rena. Da bi jih bilo mogoče poistovetiti z Vennonetes (4) iz napisa, pa je zelo malo verjetno, kot bo razvidno iz naslednjega. Končno Plinij (NH 3,135) poroča, da so bili Turi, omenjeni v napisu, pleme Ligurijcev, ki je torej že živelo nekje na območju Primorskih Alp.

    Poleg novic iz antičnih virov nam sodobna toponimija ponuja tudi namige o lokaciji poselitvenih območij omenjenih gentes. Ime Trumpilini (1), o katerih Plinij pravi, da so bili pleme Evganov, na katere še danes spominja Colli Euganei zahodno od Padove, je mogoče povezati z imenom doline Trompia nekoliko zahodno od Gardskega jezera (gl. Thomas Krefeld). Severno od doline Trompia je dolina Camonica, katere ime po vsej verjetnosti izvira iz Camunni (2). Ponovno na severu je Vinschgau, italijansko Val Venosta, ki ga zlahka povežemo z Venostes (3). Isarci (5) se prilegajo reki Isarco, levemu pritoku Adiže, ki izvira pri Brennerju. Brenner pa je morda dobil ime po reki Breuni (6).

    Vindelici (9) so dobro znani po rimskem imenu za Augsburg, Augusta Vindelic(or)um. Ker gre za prebivalce Alp, moramo njihovo naselitveno območje iskati nekje na severnem robu Alp, neposredno južno od Augsburga. Vprašljivo je, ali je treba vpis VINDELICORVM GENTES QVATTVOR razumeti kot naslov in s tem naslednje štiri Gente razumeti kot Vindelicer. To bi lahko podprli z dejstvom, da je eden od teh spodaj omenjenih Gentesov, Licates (12), zagotovo veljal za vindelijsko pleme (Strab. 4,6,8: ἰταμώτατοι δὲ τῶν μὲν Οὐινδολικῶν ἐξητάζοντο Λικάττιοι καὶ Κλαυτηνάτιοι καὶ Οὐέννωνες, τῶν δὲ Ῥαιτῶν Ῥουκάντιοι καὶ Κωτουάντιοι [izd. Loeb [omejen dostop]). Zelo verjetno so se naselili nekje v dolini Lech (lat. Licca), torej na območju, ki bi ga pričakovali kot naselitveno območje Vindeličanov. V skladu s tem bi bili tudi Cosuanetes (10), Rucinates (11) in Catenates (13) Vindeličani in bi jih bilo treba iskati v ožji ali širši okolici doline Lech (natančnejša lokalizacija očitno še ni mogoča). Dodatno podporo k domnevi, da je VINDELICORVM GENTES QVATTVOR treba razumeti kot naslov, lahko vidimo v analogiji z GENTES ALPINAE DEVICTAE, ki uvaja seznam imen. Tudi ta odlomek ima očitno značaj naslova. Poleg tega VINDELICORVM GENTES QVATTVOR, tako kot GENTES ALPINAE DEVICTAE, stoji na začetku vrste napisov.

    Brixenetes (18) je drugo ime Brigantijev, ki so svoje ime prenesli na ime mesta Bregenz ob Bodenskem jezeru (HLS, pod Brigantii; za navedbo se zahvaljujem Thomasu Krefeldu). Thomas Krefeld loc.cit. povezuje Val Leventina z imenom Leponti, kar se zelo dobro ujema s Plinijevim sporočilom, da so živeli blizu izvirov Rone. Nazadnje Thomas Krefeld prepozna ime Caturiges (28) v imenu francoske vasi Chorges v bližini Gapa.

    Tudi območja poselitve številnih drugih v napisu omenjenih gentes je mogoče vsaj približno georeferencirati, čeprav obstaja nevarnost krožnih razmišljanj. Če si te približne lokacije narišemo na zemljevid in ga nagnemo za približno 90 stopinj proti zahodu, prepoznamo logiko, ki jo vsebuje napis (številke se ponovno nanašajo na vrstni red, v katerem so omenjene v napisu. Turkizne številke označujejo plemena, katerih lokalizacija je bila izpeljana izključno na podlagi geografske logike od napisa; lokalizacije ni mogoče razumeti dobesedno, temveč je povsem nejasna):

    slika:tropaeum_alpium_karte-2.jpg
    Približna lokacija alpskih plemen na zemljevidu, ki je nagnjen za 90 stopinj v levo
    (Osnova zemljevida: Google Earth; Download der kmz-Datei)

    Podvržena plemena so navedena po vrstnem redu od "zgornjega" morja do "spodnjega" morja, kar se natančno ujema z besedilom napisa: GENTES ALPINAE OMNES QVAE A MARI SVPERO AD INFERVM PERTINEBANT. Spomenik zmage simbolično stoji prav na mestu, kjer so živela zadnja plemena, in tako slikovito postavlja vzklik pod seznam.Lokacija torej ni naključna, poleg tega pa je bila idealno izbrana tudi zato, ker se je nahajala na zagotovo zelo prometni kopenski in morski poti (spomenik je zelo dobro viden z morja). Tropaeum Alpium se je nahajal natanko na najvišji točki ceste Via Iulia Augusta, zelo pomembne cestne povezave, ki jo je Avgust zgradil le nekaj let pred postavitvijo Spomenika zmage (leta 13 pr. n. št., torej takoj po zmagovitem zaključku Drusove in Tiberiove kampanje pozno poleti leta 15 pr. n. št.) in je povezovala Italijo s pokrajino Gallia Narbonensis.

    Edina stvar, ki je sprva res moteča, je omemba plemena Ambisontes (14), saj se tradicionalno domneva, da je njihovo naselitveno območje v Saalfeldski kotlini in tako povsem izven sicer doslednega zaporedja od vzhoda proti zahodu oz. od zgoraj navzdol. Ta lokalizacija očitno izhaja iz odlomka v Geographici Klavdija Ptolemaja (2,13,2: Κατέχουσι δὲ τὰ μὲν δυσμικώτερα τῆς ἐπαρχίας ἀπὸ ἄρκτων ἀρχομένοις Σεούακες καὶ Ἀλαυνοὶ (Ἀλανοὶ) καὶ Ἀμβισόντιοι, τὰ δὲ ἀνατολικώτερα Νωρικοὶ καὶ Ἀμβίδραυοι καὶ Ἀμβίλικοι.). Zagotovo gre tu za napačno identifikacijo (že Theodor Mommsen, CIL III 2, str. 588, je posumil, da ambizonti, ki jih omenja Ptolemaj, niso enaki tistim na Tropaeum Alpium).Glede na položaj 14 na seznamu Tropaeum Alpium bi bilo treba njihovo naselitveno območje iskati precej bolj zahodno, mogoče v Spodnjih Engadinah ali sosednji avstrijski dolini reke Inn. Poleg tega so bili Ambisontes, ki jih omenja Ptolemaj, morda pleme Noričanov, za katere vemo, da so se brez odpora podredili že eno leto pred velikim alpskim pohodom, na katerega se nanaša Tropaeum Alpium, ki je bil del pohoda Publija Silija Nerve.

    Druga noriška plemena v napisu niso omenjena, zato bi bili Ambizonti edino noriško pleme, omenjeno v napisu, kar bi bilo že samo po sebi sumljivo. Nazadnje je treba opozoriti, da napis iz Tropaeum Alpium govori o "Ambisontes", medtem ko Ptolemaj govori o Ἀμβισόντιοι, v latinskem ekvivalentu torej Ambisontii. Plemenska imena, ki so si med seboj zelo podobna, so za alpsko območje potrjena tudi drugod (prim. Vennonenses in Vennonetes [4]).

    Kolikor mi je znano, naslednja plemena, omenjena v napisu, še niso bila natančneje določena: Clucones (17), Acitavones (25), Sogionti (30), Brodionti (31), Nemaloni (32), Veamini (35), Gallitae (36), Ecdini (38), Egui (40), Nematuri (42), Oratelli (43), Nerusi (44), Velauni (45), Suetri (46). Na podlagi geografske logike, ki je razvidna iz napisa iz Tropaeum Alpium, pa je zdaj mogoče vsaj približno določiti lokacijo teh plemen. Glede na to je območje naselitve od Clucones (17) nekje v Graubündnu, najverjetneje v dolini Rena v bližini Churja. Acitavones (25) bi lahko živeli nekje južno od Mont Blanca v zgornjem delu doline Aosta ali celo Isère. Sogionti (30), Brodionti (31), Nemaloni (32) bi bilo treba iskati na območju južno od Gapa, druga doslej omenjena doslej ne locirana plemena pa spet južneje od njega na območju Primorskih Alp.

    Po Pliniju na napisu manjkajo tisti, ki so se med pohodom do Rimljanov obnašali prijateljsko. Posebej (vendar ne poimensko) je omenjenih 15 plemen Cottii (glej Georges, pod cottius), katerih središče poselitve je bilo v dolini Susa (Segusio) jugozahodno od Torina (Märtin 2017, str. 108). Imena od skupaj 14 plemen Cotti so zapisana na napisu (CIL CIL V 7231; Vpis v Epigrafsko bazo podatkov Heidelberg) na Avgustovem loku v Susi je ohranjen (iz leta 9/8 pred našim štetjem). Omenjene so: Segovii, Segusini, Belaci, Caturigi, Medulli, Tebauii, Adanatii, Savincatii, Ecdinii, Veaminii, Venisami, Iemerii, Vesubianii, Quadiatii.

    Lex Pompeia, ki ga omenja Plinij, mora biti tako imenovani Lex Pompeia de Transpadanis, zakon iz leta 89 pred našim štetjem, ki ga je uvedel konzul Pompej Strabon (oče Pompeja Velikega) (prim. E. Weiss, RE 12,2 [1925], Sp. 2403, pod Lex Pompeia [1]; G. Rotondi, Leges publicae populi Romani, 1912 [ponatis 1962] str. 342 [non vidi]). Predmet zakona je bila podelitev latinskega državljanstva zaveznikom Rimljanov, ki so živeli severno od reke Pad v konfederalni vojni (91-88) (prim. Luraschi, Giorgio [1980]. Sui destinatari della c.d. Lex Pompeia de Transpadanis. In: Atti del II seminario romanistico Gardesano, str. 267-292. Milano [non vidi]). V tem pogledu je ta zakon dopolnilo Lex Iulia de Civitate Latinis et Sociis Danda iz leta 90 in Lex Plautia Papiria de Civitate Sociis Danda (89 pr. Kr.), s katerima so plemena oz. ljudstva, ki so živela v Italiji južno od reke Pad, dobila latinsko državljanstvo.

    Napis iz Tropaeum Alpium razlikuje vsaj dva različna statusa v zvezi z naštetimi imeni. Večina imen je očitno "gentes", torej plemena. Vendar pa vnos "Vindelicorum gentes quattuor" kaže, da je "gentes" načeloma lahko delitev večje enote, ki jo verjetno lahko imenujemo "ljudstvo". Morda je treba kot "gentes" v osnovi razumeti tudi kotijske civitates, o katerih govori Plinij. Različno poimenovanje je verjetno mogoče razložiti s spremenjenim pravnim statusom, ki je bil posledica podelitve latinskega državljanstva (civitas < civis !).

    (auct. Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)

    Tags: Zunajjezikovni kontekst



    Uniform Resource Name (URN)

    gl. Identifikator digitalnega objekta (Digital Object Identifier, DOI)


    Tags: Informacijska tehnologija



    Večbesedna leksija

    Pod večbesedno leksijo razume VerbaAlpina posebno zaporedje dveh ali več posameznih besed (tokens), ki skupaj pomenijo določen koncept ali pa tudi različne koncepte. Tako je npr. med drugim v Val Gardeni (AIS 1192_1, 312) koncept PLANŠARSKA KOČA označen kot casa da fuoco (ʧˌaz dɑ fˈuɑk), dobesedno ‘ognjena hiša’; v drugih narečjih (Engadin, Ticino idr.) označuje ista zveza koncept KUHINJA.

    S stališča informatike pri tem nastane problem večplastne določitve koncepta, ki mora biti odslikan v relacijskem podatkovnem modelu: poleg pomena večbesedne leksije kot celote imajo posamezne besede lastne pomene, ki mečejo luč na motivacijo tvorbe večbesedne leksije. Da bi upoštevali to posebnost, so v podatkovni zbirki VerbeAlpine uporabljene tako imenovane skupine posameznih besed. Zapis, ki je sestavljen iz več posameznih besed, je tu razdeljen na sestavine, te pa so vnesene v preglednico ‘posamezne besede’ (tokens). Vsaka posamezna beseda pri tem opozarja na eden in isti vnos v preglednici 'skupine posameznih besed' in vsebuje podatek o položaju v skupini posameznih besed (1., 2. itd. mesto), tako da je večbesedno leksijo mogoče rekonstruirati iz posameznih besed. Eksplicitno shranjevanje večbesedne leksije tako ni potrebno; v preglednici ‘skupine posameznih besed’ so torej (poleg identifikacijskega podatka) vnesene le dodatne informacije, ki ne morejo slediti iz posameznih besed, kot recimo spol skupine posameznih besed.

    Dodelitev konceptov se zgodi tako na ravni posameznih besed kot tudi na ravni skupine posameznih besed. Za zgornji primer so tako v preglednici posamezne besede trije vnosi, ki so jim vsakič pripisani različni koncepti:



    Poleg tega je vnos v preglednico ‘skupine posameznih besed’ z lastno dodelitvijo koncepta:



    Pri kartografski predstavitvi na površini VerbeAlpine so posamezne besede in skupine posameznih besed obravnavane enakovredno, kar pomeni, da iskanje po konceptu PLANŠARSKA KOČA da tako skupine posameznih besed kot posamezne besede, ki so povezane s tem konceptom. Posamezne besede, ki so le sestavina večbesedne leksije, so pri tem ustrezno označene.


    (auct. Stephan Lücke | Florian Zacherl – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Vhodni podatki

    V VerbiAlpini se uporabljajo izključno podatki, ki so georeferencirani vsaj na področju ene politične občine, po možnosti pa še natančneje (npr. s fotografijami planin). Glede na posebej pomembne jezikovne podatke je treba razlikovati dva tipa: po eni strani take, ki izvirajo neposredno iz izjav posameznih informatorjev, npr. podatki nekaterih, posebej še romanskih jezikovnih atlasov ali tudi Bavarske narečne zbirke (BayDat); te izjave so razgrajene na bistvene sestavine, tako imenovane člene. Po drugi strani pa nekateri atlasi, kot npr. SDS ali VALTS, in tudi slovarji nasploh ne prinašajo izjav govorcev, ampak oblike, ki jih uredniki že tipizirajo, tako da ni mogoče priti nazaj do členov.


    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika



    Viri

    V VerbiAlpini so združeni zelo različni viri. Razlikovati je treba že objavljene vire (atlase, slovarje, monografije o krajih) na eni strani in nove, to je v okviru projekta samega prvič pridobljene vire po drugi strani; sem spadajo podatki, ki so jih pridobili sodelavci, kot je npr. Beatrice Colcuc, pa tudi taki, ki jih je prispevala množica (crowd), to je individualni in ne osebno znani govorci. V poštev prihajajo izključno viri, ki dajejo že georeferencirane jezikovne podatke ali pa vsaj take, ki se jih da georeferencirati. Seveda morajo biti ti podatki zaradi tipizacije sistematično različno obdelani. Fonetično natančno zapisane izjave so v VerbiAlpini izkazane kot 'posamezni zapis'. Zdaj je smiselno te posamezne zapise razvrstiti v skupine po določenih merilih (jih 'tipizirati'); podatke, ki so bili v viru ponujeni v standardni ali standardizirani obliki, lahko od vsega začetka obravnavamo kot tipizirane, saj ta oblika zapisa izključi zelo veliko fonetičnih variantnih značilnosti. VerbaAlpina zato ne navaja le vira, ampak precizira tudi sistematični status ('posamezni zapis' proti 'fonetični tip' proti 'morfoleksični tip') vsakokratnega jezikovnega podatka, ki ga prinaša vir. Med vire ne štejejo referenčni slovarji, s katerimi se morfosintaktični tipi leksikografsko pokrijejo in v idealnem primeru povežejo. Primeri so tile:

    (1) Vir prinaša posamezni zapis:

    Posamezni zapis: [a̠lpˈejo̞] – Kraj: Bassano del Grappa – Vir: ALD-II 848_1, 181 (Valrovina)
    Fonetični tip: (netipizirano)
    Morfoleksični tip: Treccani alpeggio (roa. m.)
    Osnovni tip: alpe; prim. DELI 42
    Koncept: PLANINA

    (2) Vir prinaša fonetični tip:

    (Ni posameznega zapisa) – Kraj: Adelboden
    Fonetični tip: Anke – Vir: SDS V_179_1, BE104
    Morfoleksični tip: Anke (gem. m.), prim. Idiotikon s.v. Anke, 1, 341 in naslednje
    Osnovni tip: anko; prim. Kluge 2001, 47
    Koncept: MASLO

    (3) Vir prinaša morfoleksični tip:

    (Ni posameznega zapisa) – Kraj: St. Peter-Pagig
    Fonetični tip: Putter – Vir: SDS V_179_1, GR22
    Morfoleksični tip: Butter (gem. n.), prim. Idiotikon s.v. [[Butter,  1, 341 in naslednje – Vir: SDS V_179_1, GR22
    Osnovni tip: butyru(m); prim. DELI 178
    Koncept: MASLO

    (4) Vir prinaša morfoleksični tip, ki v standardni nemščini sicer obstaja, vendar je povezan z drugim konceptom:

    Morfoleksični tip: Pelz Duden s.v. Pelz (ne za ta koncept); Idiotikon s.v. Belz P-, 4, 1222 – Vir: SDS V_162_1
    Koncept: SMETANA NA MLEKU, POTEM KO SE PO KUHANJU OHLADI



    (auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran



    Wikidata

    Wikidata je brezplačna zbirka podatkov o znanju, ki ponuja podatke iz sestrskih projektov Wikimedie (Wikipedia, Wikivoyage, Wikisource) kot nekakšno centralno skladišče v strukturirani obliki. Podatki na Wikidata so na voljo pod prosto licenco (Creative Commons Public Domain Dedication 1.0) in jih je mogoče ustvariti, uporabljati in iskati v do 111 različnih posameznih jezikih in narečjih. Za razliko od Wikipedije na Wikidata niso navedeni celotni članki, temveč le posamezni koncepti, kateri imajo svoj Q-ID. Torej ima pojem SIROTKA Q-ID 185009 (prim. Wikidata). Čeprav trajnost tega kataloga v strogem smislu ni garantirana, je bila z jezikovnega vidika de facto ustvarjena osnova za zelo uporaben onomaziološki referenčni sistem.

    Konceptom VerbaAlpine so dodeljeni ustrezni Q-ID iz Wikidata. To je za VerbaAlpino še posebej pomembno pri sodelovanju s projektom GeRDI. Tako se Wikidata uporablja od GeRDI kot podatkovna banka podatkov, da bi lahko zagotovili interdisciplinarno iskanje v različnih jezikih. Tako se lahko omogoči, da se npr. ob vnosu iskalnega izraza v italijanščini istočasno najdejo tudi rezultati v drugih jezikih.

    Pojmi, ki še niso zabeleženi na Wikidata, bodo na novo ustvarjeni od VerbaAlpine. V ta namen je bil na Wikidata vzpostavljen projektni račun za VerbaAlpino. Privzet jezik je angleščina. Vendar je mogoče prevode posameznega pojma vnesti v vse jezike, ki so na voljo na Wikidata.

    (auct. Christina Mutter – trad. Eva Jezovnik)

    Tags: Informacijska tehnologija



    Wording



    Tags: spletna stran



    Zapis

    V besedilnih prispevkih uporabljamo tale v glavnem običajna načela zapisa: predmetnojezikovne oblike (izpričani primeri) so zapisani ležeče, jezikovni pomenski podatki pa so označeni z navadnimi navednicami, npr. ita. formaggio 'sir'. Zunajjezikovne kategorije (koncepti) so prikazane s samimi velikimi črkami. Razlika med jezikovnim pomenom in konceptom je pomembna predvsem takrat, ko v posameznem jeziku/narečju sploh ni besede za določene koncepte, kot je v primeru SIR IZ TEKOČINE PO PRVI LOČITVI TRDNIH SNOVI. Temu se reče ita. ricotta, fra sérac, alemansko Zieger, knjižna slovenska ali knjižna nemška ustreznica pa manjka.

    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: lingvistika spletna stran



    Znanstvena komunikacija na spletu

    VerboAlpino lahko opišemo kot prostorsko usmerjeno raziskovalno okolje, ki temelji na spletu. Ta format določajo aktualni okvirni pogoji, ki se nemalo razlikujejo od tradicionalne znanstvene komunikacije. V vseh disciplinah, ki na »klasični« način delajo z empiričnimi podatki, se da razlikovati tri faze, ki sledijo ena drugi:
    1. Znanstvenik poišče informante.
    2. Informanti posredujejo znanstveniku surove podatke.
    3. Znanstvenik preda določeno količino zbranih podatkov, ki so bili izbrani in modelirani v luči teoretičnih podmen, v glavnem znanstveni publiki.
    Komunikacija v treh fazah poteka enosmerno in meri na stvarne, v sebi zaključene objave, to je na natisnjene knjige.

    Trije koraki tradicionalne znanstvene komunikacije

    Novi mediji so v okvirne pogoje za znanstveno komunikacijo vnesli revolucijo: skicirana enosmernost informacijskega toka je odpravljena prav tako kot navezanost vloge (INFORMANT, AVTOR, BRALEC) na različne osebe; v načelu se lahko ena in ista oseba udeležuje komunikacije v hitro menjajočih se vlogah. V temelju spremenjena je glede na udeleženca komunikacije vloga INFORMANTA, saj ostane obravnava dobljenih podatkov transparentna in se jo da kontinuirano zasledovati. INFORMANT tako postane BRALEC svojih lastnih PODATKOV – čisto neodvisno od tega, ali sploh razume znanstveno intenco, hkrati se mu odpre možnost, da do tega zavzame stališče kot AVTOR. Nič manj korenito se v teh razmerah spremeni status podatkov samih, saj so odloženi v načelno dinamično podatkovno zbirko, katere obseg in struktura ostaneta podvržena spremembam.


    Wissenschaftskommunikation unter den Bedingungen des Internet

    V tem smislu se v VerbiAlpini povezujejo različna, vendar med seboj tesno prepletena funkcijska področja.


    (auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

    Tags: spletna stran