Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Alpska konvencija

Alpska konvencija je mednarodnopravno obvezujoča pogodba, ki so jo leta 1991 sklenile države, ki mejijo na alpski prostor (izjema je Slovenija, ki je zaradi političnih sprememb pristopila k sporazumu šele dve leti pozneje). V bistvu gre za čezmejni razvoj alpskega prostora na več določenih področjih ob hkratnem varovanju naravnega prostora. V okviru Alpske konvencije obstaja za vsakega od opredeljenih sektorjev tako imenovani izvedbeni protokol, s katerim se načrtujejo ukrepi znotraj posameznega sektorja. Skupaj obstaja trenutno (2018) skoraj deset izvedbenih protokolov, npr. za področja turizma, gorskega kmetijstva ali ohranjanja narave in urejanja krajine. Vsak izvedbeni protokol morajo države, ki so članice Alpske konvencije, posebej ratificirati. Doslej niso vse države članice ratificirale vseh izvedbenih protokolov. Organ odločanja Alpske konvencije je tako imenovana Alpska konferenca, ki se v povprečju sestaja vsaki dve leti. Vsaki dve leti se zamenja tudi predsedstvo Alpske konvencije, od ene države članice do druge. Stalni koordinacijski organ Alpske konvencije je "Stalni sekretariat" s sedežem v Innsbrucku in podružnico v Bolzanu/Boznu. Alpska konvencija je eden od uradnih Partnerjev za sodelovanje VerbaAlpine. Z metodološkega vidika ima Alpska konvencija za VerbaAlpino poseben pomen, saj je geografska opredelitev alpskega prostora ("Območje Alpske konvencije"), ki jo je določila Alpska konvencija in temelji na administrativnih mejah, bila sprejeta s strani VerbaAlpine in določena kot raziskovalno območje. Ta tehnično-birokratska razmejitev je z metodološkega vidika neizogibna, čeprav se spričo tekočih prehodov jezikovni in kulturni realnosti na ta način s številnih vidikov ne moremo pravično približati. Na primer, Emmental, ki se nahaja v Švici, je ravno izven meja Alpske konvencije, zato ga VerbaAlpina ne upošteva, čeprav je njegovo mlekarstvo zelo podobno ustreznim gospodarskim oblikam v alpskem prostoru. Po drugi strani pa območje Alpske konvencije, zlasti v bavarskem alpskem predgorju, sega daleč v ravnino in tako v območja, ki so veliko manj primerljiva z razmerami na goratem območju Alp, kot je na primer Emmental.

(auct. Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)



Alpske besede

Tipično alpske realije (kot so GAMS, CEMPRIN ali PLANINA) so pogosto poimenovane s predrimskimi substratnimi besedami. To jezikovno plast je prvi izčrpneje opisal Jakob; tvori jedro tako imenovanih alpskih besed. Ta izraz nikakor ni povsem enopomenski, saj sta ga nekoliko razširila Otto von Greyerz 1933, ki ga je skoval, in Johannes Hubschmid 1951, ki ga je močno populariziral: »Pod tem razumem besede, ki označujejo oblike zemljišča, naravne pojave, živali in rastline ali konkretne pojme, ki so v zvezi s človekovo dejavnostjo, besede, ki so se obdržale samo ali predvsem v alpskih narečjih ali ki živijo sicer na večjem področju, ki pa v Alpah pogosto kažejo poseben, ‚alpski‘ pomen. Alpske besede so lahko tudi germanskega ali romanskega izvora.« (Hubschmid 1951, 7; za zgodovino pojma v zadnjem času prim. Rampl 2011, 131 in naslednje)


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Analogna jezikovna geografija

Razsežnosti znanja, ki so v vsebinskem obzorju VerbeAlpine, to je STVARI, KONCEPTI in BESEDE, so v analognem predstavitvem načinu tradicionalne jezikovne geografije med seboj praviloma prepletene zelo na gosto in dostikrat na čisto nejasen način. Zgled za to je AIS 1192a LA CASCINA DI MONTAGNA. Naslov karte ima najprej status koncepta, namreč STAVBA, »kjer dobro izobraženi sirar (‚planšar‘) s pomožnim osebjem po vseh pravilih predeluje mleko v sir, maslo, skutni sir«. Nato se da izvedeti, da gre za nadpomenko, saj mnogi stanovi služijo hkrati za skladišča za mleko in sir, medtem ko so v drugih primerih za to na razpolago posebne kleti za mleko in sir, ki so spet lahko prizidane ali prosto stoječe in skozi katere pogosto teče voda. Poleg tega je treba razlikovati »večinoma masivni kamniti stan« od lesenega itd. Z drugimi besedami: obstaja cela tipologija podrejenih in bolj specifičnih konceptov, ne da bi bilo vedno podrobno jasno, katera koča je mišljena z vsakokratno na karti dokumentirano besedo. Koncept na karti je torej pogosto podrejen in v nobenem kraju ni mogoče izključiti obstoja drugih izrazov za bolj specifične koče; narečni slovarji praviloma potrjujejo ta vtis. Hkrati imajo posebne vloge s KLETJO ZA MLEKO oziroma ZA SIR drugi koncepti, ki niso podpomenke besede STAN; potem je v isti legendi opozorjeno na pogosto prisotnost hlevov (za različne živali, tudi za svinje), torej na tretji koncept. Oznake za te, nadaljnje koncepte praviloma niso vnesene na topografske karte, ampak na rob v obliki seznamov, ki večinoma predstavljajo le zapise za nekaj krajev. Hkrati pa se na seznamih pogosto pojavijo večpomenske besede, ki v nekaterih krajih izkazujejo čisto drugačne koncepte. Primerjati je treba tip kort, ki je zapisan na seznamu pri konceptu PLANINSKI HLEV (ALPSTALL) v AIS, točki 107 in 109, čeprav je v enem od obeh zapisov (točka 109) dokumentiran čisto drugačen koncept, namreč ODPRT PROSTOR ZA SPANJE ŽIVINE IN MOLŽO PRI PLANINSKEM STANU.





Take nedoslednosti je treba pri digitalnem zajemu podatkov nujno odpraviti; tu je najvišja zapoved ostra ločitev imenovane vsebinske razsežnosti, tako rekoč sistematična dekonstrukcija ponujene informacije.





Nato je mogoče iz zbirke podatkov priklicati in vizualizirati vse informacije v konsistentnih kategorijah in v tako rekoč poljubni kombinaciji.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



API

API je kratica za "application programming interface", v slovenščini "vmesnik za namensko programiranje". Takšnen je pri VerbaAlpini pod naslovom https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/?api=1 na razpolago. Obširno dokumentacijo od uporabljene skladnje se lahko ogleda tukaj: dokumentacija API. API dovolji osredotočen dostop do določenih vsebin, ki so v opredeljenih oblikah, iz baze podatkov-VA (VA_DB) preko spletnega brskalnika. Izbira podatkov in oblika za izdajo so izpeljane preko URL-parametrov.

(auct. Stephan Lücke – trad. Eva Jezovnik)

Tags: Informacijska tehnologija



Avtorske signature

Za avtorske signature veljajo tale pravila:
– enostavne sigle, npr. SO = ‘v delu’
– sigle v okroglih oklepajih, npr. (SO) = ‘končano’
– sigle v zavitih oklepajih, npr. {SO} = ‘začete spremembe’

Analogno velja za več avtorjev. Prevajalci se obravnavajo kot drugi avtorji: SO/SL, prav tako z zgoraj navedenimi pravili za oklepaje. Iz signatur le posredno in za notranje sodelavce izhaja, kdo je prvi avtor in kdo prevajalec – vsak prevajalec mora po posvetu z izvirnim avtorjem brezpogojno izboljšati tudi nejasna mesta v izvirniku.

Navedeni dogovori za oznake veljajo le za VA_XXX; v končanih različicah so vse signature oblikovane na način (nn) oziroma (nn/nn).

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Avtorstvo

Vsi besedni prispevki na spletni strani VerbeAlpine so podpisani z imenom in priimkom; ni razlike med avtorjem v ožjem smislu in prevajalci. Če sta torej pod prispevkom dve imeni ali če jih je več, lahko gre za avtorje, ki so pisali v sodelovanju in ki so – če je le mogoče – tudi sami napisali različice v več jezikih. Prav tako pa lahko ime ali več imen predstavlja izvirnega avtorja, drugo (ali več drugih) pa prevajalce ali prevajalke. Programsko opremo je v glavnem razvil Florian Zacherl.


(auct. Thomas Krefeld | Susanne Oberholzer | Florian Zacherl – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran