Metodologija

Zaenkrat iskanje celotnega besedila člankov, objavljenih v metodologiji, ni mogoče. Takšno iskanje se trenutno načrtuje in razvija ter bo na voljo v eni od naslednjih verzij VerbaAlpine. Do takrat lahko kot rešitev uporabite iskanje po celotnem besedilu v brskalniku (običajno Ctrl+F), ko prikličete možnost "Prikaži vse vnose".
sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Jeziki in jezikovne družine v alpskem prostoru

Na ozemlju Alpske konvencije in s tem na raziskovalnem področju VerbeAlpine se tradicionalno govorijo jeziki treh jezikovnih družin. Vse tri so predstavljene z narečnimi kontinuumi, katerih razčlenjenost je odvisna, kot je znano, tudi od razsežnosti prostora, na katerem so razširjene. Razdrobljenost romanskega področja je močnejša kot razdrobljenost romanskega in ta spet močnejša kot slovanskega; o narečnih razmerah informirajo ustrezni jezikovni atlasi, katerih raziskovalne točke so povezane v obsežno večjezično mrežo. Na ravni nadrejenih nacionalnih jezikov oz. regionalno implementiranih jezikov manjšin pa je nadalje razčlenjen le romanski alpski svet (Romania alpina). Kajti poleg francoščine in italijanščine je tu po merilih političnega priznanja v Švici in v Italiji treba navesti okcitanščino, frankoprovalsanščino) ali arpitanščino, ki postaja politično uradna, retoromanščino, dolomitsko ladinščino in furlanščino. Vendar pa slovanski (Slavia alpina) in germanski alpski svet (Germania alpina) s slovenščino in nemščino poznata vsak po le en standardni jezik. Kar se tiče pluricentrične nemščine, pa je seveda treba vsaj za Švico, Nemčijo in Avstrijo razlikovati sobivajoče nacionalne standardne različke.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Jezikovni atlasi v alpskem prostoru

Od zahoda proti vzhodu je alpska narečna pokrajina dokumentirana s temile atlasi, ki deloma še niso dokončani:
  • romanski alpski svet: ALF, AIS, ALI, ALP, ALJA, ALEPO, CLAPie, APV, ALAVAL, ALD-I, ALD-II, ASLEF;
  • germanski alpski svet: SDS, VALTS, BSA, SONT, TSA, SAÖ;
  • slovanski alpski svet: SLA.


(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Jezikovni otoki

Da bi lahko govorili o jezikovnem otoku, morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja:

  • jezikovne razlike (narečne, enojezične) v primerjavi z okolico
  • omejitev majhnega obsega glede na neposredno okolico
Zato večina različic, ki se govorijo na jezikovnem otoku, sodi med jezikovne manjšine.
To pogosto spremljajo ustrezne etnokulturne razlike med prebivalci jezikovnih otokov in njihovo okolico, kar pa je povezano z dejstvom, da so jezikovni otoki pogosto rezultat načrtnega naseljevanja in da ljudje s seboj ne prinesejo le svojega jezika, temveč tudi običaje in tradicijo svojega izvornega območja.
Tudi po verski pripadnosti se jezikovni otočani lahko razlikujejo od svoje okolice, saj je bila ustanovitev tako imenovanih "kolonij" pogosto povezana tudi z verskimi razlogi, kot na primer pri čezmorskih menonitskih skupnostih ali transilvanskih zemljiških gospodah v Romuniji.
Nekateri jezikovni otoki so imeli tudi posebne privilegije, kot so oprostitev plačila carin, samoodločba, pravice do krčenja gozda itd. Nekateri jezikovni otoki so imeli tudi posebne privilegije, kot so oprostitev plačila carin, samoodločba, pravice do krčenjag itd. S temi sredstvi so nekateri vladarji poskušali narediti naseljevanje novih prebivalcev za namen melioracije privlačno. Nenazadnje so topografske ovire in s tem otežena prometna dostopnost podpirali trajnosti jezikovnega otoka (prim. Mattheier 1994, Wiesinger 1983).

Tudi znotraj raziskovalnega območja od VerbaAlpine se nahajajo številni nemški Jezikovni otoki v Zgornji Italiji, od katerih so nekateri še vedno le zgodovinski (prim. Comitatio unitario delle isole linguistiche storiche germaniche in Italia).

Med njimi so tudi alemansko govoreče valzerske skupnosti v Zahodnih Alpah na mejnem območju med Italijo in Švico:
  • Gressoney/Greschoney (Dolina Aosta)
  • Issime/Èischeme (Dolina Aosta)
  • Campello Monti/Kampel (pokrajina Vercelli)
  • Rimella/Remmalju (pokrajina Verbania)
  • Carcoforo/Chalchoufe (Pokrajina Vercelli)
  • Alagna Valsesia/v podeželju (pokrajina Vercelli)
  • Formazza/Pumatt (pokrajina Verbano Cusio Ossola)
V osrednji Zgornji Italiji se nahajajo bavarske jezikovne manjšine, pri čemer imata le prvi dve še vedno stabilen delež govorcev, zadnja imenovana pa nima več nobenega govorca:
  • Fersental/Valle dei Mòcheni (pokrajina Trento)
  • Cimbrijski jezikovni otok Lusérn/Luserna (pokrajina Trento)
  • Cimbrijski jezikovni otok XIII občin, Ljetzan/Giazza (pokrajina Verona)
  • Cimbrijski jezikovni otok VII občine, Robaan/Roana (pokrajina Vicenza)
  • cimbrijski jezikovni otok Kansilien (pokrajina Belluno, pokrajina Treviso)
Na vzhodu italijanskih Alp so prav tako bavarski jezikovni otoki:
  • Sappada/Plodn (Furlanija-Julijska krajina)
  • Sauris/Zahre (Furlanija-Julijska krajina)
  • Timau/Tischlbong (Furlanija-Julijska krajina)
  • Val Canale/Canal Valley (Furlanija-Julijska krajina)

Poleg dokazov iz Tirolskega jezikovnega atlasa so preko projektne strani o množičnem zbiranju podatkov dragoceni cimbrijski ali fersentalski podatki že prispeli iz (A) Palai im Fersental, (B) Lusern in celo iz (C) občine Selva di Progno (prim. 3144).



(auct. Markus Kunzmann – trad. Eva Jezovnik)

Tags: lingvistika



Jezikovni stik

Pri jezikovnem stiku, h kateremu spada tudi stik različkov, razlikujemo dva v osnovi različna tipa, pač glede na to, ali gre – na ravni jezikovnega sistema – za trdne, od govorca neodvisne integrate (»izposojenke«) ali za – na ravni govorca – individualne pojave. Slednji se spet lahko uporabljajo stalno ali pa priložnostno, kar so tako imenovani preklopi (switchings). Ta pridržek je treba tudi pri interpretaciji starejšega gradiva iz atlasov upoštevati vedno takrat, ko informator prispeva obliko, ki je blizu standardni, ali na dvojezičnih področjih obliko vsakokratnega drugega jezika. Teoretično temeljna razlika je ob upoštevanju jezikovnih podatkov bolj ali manj verjetna, vendar pa nikoli povsem jasna. Tu zagotavlja zanesljive informacije le večje število informatorjev, ki postaja z družbenimi mediji (social media) čisto realna možnost.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika