Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Kartografija

Kartografija je morda ne povsem nesporen, pa vendar zelo zanesljiv postopek jezikovne geografije, saj služi enako dokumentiranju kot tudi vizualizaciji prostorskih odnosov (prim. prispevke v Lameli 2010). Običajni postopki se jasno ločijo po jedrnatosti; pri tako imenovanih »analitičnih« kartah so prikazane jezikovne (delne) izjave, tako da je v ospredju predvsem dokumentacija, razkrivanje dejanskih prostorskih odnosov med dokumentiranimi oblikami pa je prepuščeno bralcu. Pri tako imenovanih kartah s točkovnimi simboli pa so s »sintetičnimi« dodelitvami simbolov neposredno izraženi prostorski odnosi med posameznimi izjavljalnimi vidiki. Kvantitativne odnose se da izraziti le tako. Spletno kartiranje kombinira oba postopka, ker na prvi pogled sicer kaže »sintetične« karte, na drugi pogled – po kliku na simbol – pa omogoča dostop do (delne) izjave.
Hevristični potencial kartografije je dokajšen; zato je uporabniku VerbeAlpine dana možnost, da na sinoptičnih kartah kombinira in kopiči različne podatkovne razrede iz ene kategorije (npr. več osnovnih tipov) ali iz različnih kategorij (npr. zunajjezikovne in jezikovne podatke).
Poleg eksaktno georeferenciranega referenčnega rastra občinskih mej je (od različice 16/1) predstavljen navidezno georeferencirani raster v satasti obliki, ki sicer prikazuje približen medsebojni položaj občin, hkrati pa vsakemu področju občine dodeljuje idealizirano ploskev vsakokrat enake oblike in velikosti.

S tem se ponujata alternativna postopka kartiranja, ki imata prednosti in slabosti in zaradi likovnih možnosti ponujata tudi določen sugestivni potencial: topografska predstavitev zaradi natančnosti daje boljši vpogled v konkretno prostorskost s pogosto zelo posebnimi profili zemljišča, posameznimi prehodi, poteki dolin, nedostopnimi dolinskimi konci itd. Satasti zemljevid pa omogoča abstrahirano vizualizacijo podatkov, ker izenačuje velikosti občinskih ploskev in tudi poselitvenogeografska kopičenja oz. razpršitve. To je še posebej koristno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost ploskve pri zaznavanju nehote povzroči vtis kvantitativne pomembnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran Zunajjezikovni kontekst



Kodna stran

VerbaAlpina združuje podatke iz različnih vrst virov: podatke iz natisnjenih jezikovnih atlasov in slovarjev, ki jih je najprej treba še digitalizirati, pa tudi že elektronsko dosegljive podatke iz vrste partnerskih projektov. Vsak od teh različnih virov uporablja za transkribiranje bolj ali manj individualne sisteme. Da bi dosegli nujno poenotenje, so potrebni seznami, v katerih je določeno, kateri pisni znak v transkripcijskem sistemu enega vira ustreza konkretnemu znaku v transkripcijskem sistemu drugega vira. V glavnem gre za to, da bi različne transkripcijske sisteme preslikali v mednarodno fonetično abecedo (IPA), ki v VerbiAlpini deluje kot referenčna transkripcija. Za pretvarjanje transkripcijskega sistema, specifičnega za vir, v sistem IPA je treba oblikovati popoln seznam v obliki preglednice z ustreznicami pisnih znakov. Taka preglednica se imenuje kodna stran. Sledi izvleček iz osnovne kodne strani za pretvorbo transkripcijskega sistema AIS v sistem IPA. Ta kodna stran obsega 4500 vrstic/povezav.



Stolpec ‚BETA‘ vsebuje znake, uporabljene v AIS, prepisane po načelih sistema Betacode, stolpec ‚IPA‘ ustrezne znake iz mednarodne fonetične abecede (IPA) in stolpec ‚HEX‘ številsko vrednost ali številske vrednosti unikodne preglednice, ki ustrezajo vsakokratnemu znaku IPA.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika Informacijska tehnologija



Koncept

Območje konceptov (ali onomaziologija) je večvrstno; določene so tri tematske domene:
– tradicionalni vsakdanji svet,
– naravno okolje,
– moderni vsakdanji svet,
ki pa za organizacijo podatkov niso pomembne. Na ravni podatkovne zbirke pa so pomembna specifična konceptualna polja, npr. življenje na planini in planinsko pašništvo v tradicionalnem vsakdanjem svetu.
Med koncepti na različnih hierarhičnih ravninah obstajajo zelo strogi
(1) inkluzijski odnosi
tako, da vsaka definicija podrejenega pojma vsebuje definicijo svojega nadrejenega pojma in jo specificira:
  • nadrejeni pojem: STAVBA
  • podrejeni pojem 1. ravni: STAN, HLEV, KLET ZA SIR itd.
  • podrejeni pojem 2. ravni: KAMNIT STAN, LESEN STAN, LESEN STAN S KAMNITIM PODZIDJEM
Medtem ko je vsak stan itd. tudi stavba, pa seveda ne velja obratno. Vsakokratni inkludirani koncept je bolj abstrakten in v tem smislu pri predstavitvi v obliki drevesnega grafa nadrejen.
Med hierarhično izenačenimi koncepti na eni in isti ravni pa zato obstajajo
(2) ekskluzijski odnosi.
Stan ni niti hlev niti klet za sir.
Čisto drugačna pa je hierarhija, ki se pokaže, ko dopolnjujoči se koncepti tvorijo komplekseno povezavo funkcij, ki jo je prav tako treba razumeti kot koncept. Tu govorimo o
(3) odnosih med delom in celoto.
K obsežnemu konceptu PLANINA (kot celota) spadajo različni razdelki, ZEMLJIŠČE, ŽIVINA, STAVBA, OSEBE in DEJAVNOSTI, posebej še MLEČNA PREDELAVA (deli). Odnosi med delom in celoto so po eni strani hierarhični (tako kot inkluzijski odnosi), po drugi strani pa ravno ne temeljijo na inkluziji, kot je definirana, temveč na ekskluziji. Drevesni grafi za njihovo predstavitev niso ustrezni. Za zgled je treba primerjati shemo za pojmovno razdelitev polja ŽIVLJENJE NA PLANINI.





Na področju oddelkov so spet prepoznavni celota in njeni sestavni deli. Tako spadajo k IZDELOVANJU SIRA (celota) različne DEJAVNOSTI, POSTOPKI, PRIPRAVE, POSODE, OSEBE in STAVBE (deli).





Skicirani odnosi med koncepti se zrcalijo v pomenu njihovih jezikovnih pomenov (semantika) in ne nazadnje tudi v pomenskih spremembah: pomeni podrejenih pojmov (hiponimija) se lahko prenesejo na nadrejene pojme (hiperonime) ali obratno; prav tako lahko pride do prenosov pomenov med pojmi, ki se med seboj izključujejo, vendar pa spadajo skupaj (metonimija), ali do odnosov med delom in celoto (meronimija). Za primer lahko služijo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.





----------------------------------------------------------
Razdelek Predelava mleka
IZDELKI in dejavnosti/procesi
(dopolniti je treba: posoda za izdelke in priprave za dejavnosti, stavbe in osebe)

mlesti
MLEKO
precejati

posneti

PLAST MAŠČOBE/
SMETANA

stepati

TRDNA SNOV/ TEKOČINA
MASLO

POSNETO MLEKO

SREDSTVO ZA SIRJENJE/
MLEČNA KISLINA

segreti

dati kisati

SESIRJENO MLEKO

ožeti
((Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

NEMASTNI SIR
uskladiščiti



segreti SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

dati kisati

SESIRJENA MASA

ožeti
((1. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
soliti

MASTNI SIR
uskladiščiti


>>>>>> ((TEKOČINA)) SREDSTVO ZA SIRJENJE/SIRILO

((2. Scheidung))

TRDNI DELI/ TEKOČINA
SIRNA MASA

vzeti ven
oblikovati
(soliti)

SIR IZ SIROTKE
uskladiščiti



(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Kontinuiteta

Vprašanje tradicijske kontinuitete je pri rekonstrukciji večjezičnih komunikacijskih prostorov osrednjega pomena; v smislu ravnanja s podatki mora biti obravnavano interdisciplinarno. Celo z združenimi močmi več strok je komajda mogoče pričakovati odgovore glede predrimskih substratov alpskega prostora. Veliko boljši je izhodiščni položaj v povezavi na romanski substrat zdaj že nemško- in slovenskojezičnih delnih področij. Jezikovna sprememba od romanskega k nemškemu je skorajda zgodovinska stalnica, ki se jo da v Graubündnu opazovati celo v trenutni sodobnosti. #Karta faz germanizacije celotnega alpskega območja?# Proces se je začel že z razpadom rimske infrastrukture (leta 476); obdobje, ki je sledilo takoj zatem, je za jezikovno zgodovino izjemno zanimivo; pisno je sicer dokumentirano skrajno skopo, tako da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi zgodovinskimi strokami, posebej z arheologijo. Tu zijajo sicer še velike raziskovalne vrzeli, vendar pa čakajo na obdelavo arheološki in imenoslovni viri (6.–8. stoletje) južne Zgornje Bavarske, salzburškega prostora in doline Inna na Tirolskem (Weindauer 2014). Potemtakem lahko izključimo »daljšo, temeljno poselitveno prekinitev med rimskim in bajuvarskim časom«, saj vse govori za »tekoči prehod poselitvenih struktur od pozne antike do zgodnjega srednjega veka« (Weindauer 2014, 248). Kljub temu pa obstaja glede na empirične izsledke stopenjska razlika med imenovanimi področji: »Kar velja glede povezave poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških najdišč za zgornjebavarski predalpski prostor pretežno teoretično {...}, se da na avstrijskih področjih potrditi z dokazi. Zgodnjesrednjeveške ustanovitve naselij v 6. stoletju so usmerjene skoraj izključno na poznorimsko infrastrukturo oz. – če še obstaja – na romansko poselitveno strukturo.« (Weindauer 2014, 257)

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Kraji zapisa

Imena krajev z zapisi so prevzeta v izvirni obliki (vključno s pravopisnimi odstopanji). Če imata dva ali več krajev zapisa isto ime, se – če je na razpolago in potrebno – pripiše uradni krajevni dodatek, npr. Brixen im Thale, St. Johann in Tirol. Predvsem v Avstriji so ti dodatki številni in lajšajo razlikovanje krajev zapisa.
Imena manjših zaselkov pogosto nimajo krajevnih dodatkov. Pri njih se v oklepajih zapiše ime občine, ki ji pripada kraj zapisa, npr. St. Magdalena (Gries), St. Magdalena (Villnöss).


(auct. Mona Neumeier – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Krajšave

Besedila, ki se pojavijo pod točkama v meniju »metodologija« in »leksikon alpinum«, pogosto vsebujejo okrajšave, ki deloma niso razumljive. Iz tega razloga je bil izdelan seznam okrajšav, iz katerega je mogoče razbrati pomen posameznih okrajšav, ki bralcu na ta način omogoča boljše razumevanje vsebin. Analogno jezikom, v katerih je na voljo spletna stran VerbaAlpina, je bil izdelam seznam okrajšav v jezikih nemščina, italjanščina, francoščina in slovenščina. Okrajšave, ki se pojavljajo v citatih, niso bile upoštevane.

Hkrati so vse okrajšave v besedilih prilagojene standardu ISO-639 in posledično vključene v seznam okrajšav.

Bibliografske okrajšave


Referenčna dela v večih knjigah vsebujejo „Sigle“ (npr. AIS). Drugi naslovi, ki so v celoti zajeti v bibliografiji, so citirani z okrajšavo ob navedbi avtorjevega imena in leta izdaje (npr. Baer 2000). Dve imeni sta ločeni s poševnico (npr. Jaberg/Jud 1929), v primeru treh imen ali več se uporablja "et al.".





(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Aleksander Wiatr)

Tags: spletna stran



Kronoreferenciranje

Poleg georeferenciranja kot osnovnega principa za VerboAlpino je v celotnem konceptu, tako rekoč kot dodatna razsežnost, predvidena možnost kronoreferenciranja (časovnega referenciranja), ki omogoča tudi diahrono zastavljene analize podatkov. Kronoreferenciranje je možno tako za jezikovno gradivo, ki je bilo zbrano v okviru VerbeAlpine, kot tudi za gradivo zunajjezikovnega podatkovnega sektorja. Natančnost kronoreferenciranja je različna. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev obstaja implicitno kronoreferenciranje prek datuma zapisa oz. objave. Datume iz crowdsourcinga pa je mogoče določiti celo do dneva natančno. Kronoreferenciranje je relevantno npr. tam, kjer so na razpolago podatki iz različnih generacij atlasov, recimo tako iz AIS (1928–1940) kot tudi iz ALD (1998–2012). Kronoreferenciranje še ni uporabljeno kot iskalni filter v uporabniškem vmesniku. Kronoreferenciranje se po možnosti ravna po veljavnih standardih, kot sta npr. ISO 8601 ali TimeML in se prenaša v podatkovno zbirko VerbeAlpine (VA_DB) kot poseben podatkovni atribut.

Poseben primer predstavlja ASLEF, pri katerem prihaja kronoreferenciranje posebej jasno do izraza, saj so bili vanj poleg podatkov, ki so bili zbrani zanj, za iste kraje vključeni tudi zapisi jezikovnih atlasov ALI in AIS. V tem smislu nastaja nova diahrona perspektiva, saj so bili ob jezikovne podatke, zapisane v AIS iz let 1921–1922, in ob podatke ALI iz let 1925–1943 dodani podatki ASLEF celo iz let 1974–1986. Na kartah iz ASLEF je na to opozorjeno z različnimi simboli:





„P“ se pri tem nanaša na podatke, zapisane za ALI, medtem ko „S“ stoji simbolično namesto zabeleženih podatkov AIS. Ti dve črki se nanašata na zapisovalca jezikovnih atlasov. Tako stoji "P" za Uga Pellisa, zapisovalca jezikovnega atlasa ALI, "S" pa se nanaša na zapisovalca AIS Paula Scheuermeierja.
Ti dve črki sta zapisani na kartah ASLEF, če ni na razpolago lastnih zapisov. Opozorjeno je torej na to, da so bili v teh krajih prevzeti zapisi le iz AIS oz. ALI. Če pa so bili dodatno zapisani tudi podatki ASLEF, ki se poleg tega ujemajo s tistimi iz obeh jezikovnih atlasov, stojita črki vsakokratnega ustreznega jezikovnega atlasa v pravokotniku (AIS) oz. v krogu (ALI) za zapisi, ki so zabeleženi na kartah ASLEF. Pri tistih zapisih, pri katerih so bili v ASLEF zapisani drugačni podatki v primerjavi s podatki enega od obeh jezikovnih atlasov, je to označeno s pravokotnikom brez "S" (AIS) oz. s krogom brez "P" (ALI), ki stojita pri zapisih, izkazanih v ASLEF.

Vendar pa upoštevanje teh kratic pri transkripciji za VerboAlpino ni nujno, ker bo s tem povezano kronoreferenciranje samodejno preneseno na digitalne karte VerbeAlpine, ko bodo vneseni zapisi vseh jezikovnih atlasov in bodo vsi zapisi enega in istega kraja opozorili na ustrezen vir. S tem bo nastala diahrona perspektiva, ki v določenih primerih dopušča primerjavo različnih zapisov iz različnih let zapisov za jezikovne atlase. Zato je tu mogoče govoriti o kronoreferenciranju, ki prihaja na dan na kartah VerbeAlpine.





(auct. Katharina Knapp | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Kvantificirajoče predstavitve

[Uvodna pripomba: Sledeči članek se delno nanaša na funkcionalnosti VA_WEB, ki so trenutno še v razvoju in ki javnosti za zdaj še niso dostopne.]

Interaktivna online karta VerbeAlpine omogoča poleg kvalitativnega kartiranja tudi vizualizacijo združenih podatkov v smislu kvantificirajoče odslikave podatkov v prostoru. Združevanje se vedno ravna po zemljepisnih regijah. Uporabnik lahko pri tem izbira med združevanjem na osnovi občinskih površin (mali prostor), tako imenovane regije NUTS 3 (srednji prostor, statistične regije) in končno regije razširjenosti treh velikih jezikovnih družin – germanske, romanske in slovanske (véliki prostor). Ob tem obstaja možnost, da so občinske površine definirane kot individualne regije, ki potem spet delujejo kot identifikacijske veličine združevanja. Zadnja opcija lahko deluje proti izkrivljajočim učinkom, ki se pokažejo pri združevanju na administrativno – in s tem s stališča jezikoslovja neustrezno – motiviranih površinah občinskih področij ali statističnih regij. V posameznem primeru je lahko ustrezno ravnanje seveda le hevristično, uporabnik pa ima možnost, da odkrite smiselne regionalne koherence shrani, komentira, jih ponovno uporabi in jih da na razpolago skupnosti.

Glede na izbrane regije oz. površine pa se potem združijo vsi do aktivacije kvantificirajoče predstavitve izbrani kvalitativni podatki. Velikost in barva posameznih simbolov na karti pri tem korelirata z množico vsakokrat v simbolu povezanih posameznih kvalitativnih podatkov. Največji aritmetični vrednosti, ki je vzeta za osnovo in pri dosegu katere simbol vedno dobi vsakič največjo velikost in barvo, ustreza pri tem standardno največje število združenih podatkov, ki nastopa na izbranem prostoru oz. v izbrani regiji. Po izbiri se da ta, največja referenčna vrednost pretvoriti v skupno število združenih posameznih podatkov, kar povzroči spremembo predstavitve na karti.

Pri aktiviranem kvantificiranju so lahko zaradi deaktiviranja posameznih vnosov v sezname v legendi pri karti ustrezni kvalitativni podatki izvzeti iz obračuna količin ali pa so lahko z dodatnim izborom dodani drugi podatki.

Poleg kvantifikacije na ozadju georeferencirane karte, ki odslikava resnične poteke meja, omogoča VerbaAlpina tudi predstavitev kvantificiranih podatkov na tako imenovani satasti karti. Oblikovalska predloga je grafika na Wikipediji, ki predstavlja rezultate volitev v britanski spodnji dom leta 2015. V nadaljevanju je najprej prikazana glede točk, dolžin in kotov zvesta karta (v nadaljevanju označena kot "geografska karta") z rezultati volitev v posameznih volilnih okrožjih. Na to se navezuje upodobljena satasta karta, na kateri so vsa volilna okrožja predstavljena s šestkotnikom identične velikosti.




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3e/2015UKElectionMap.svg (priklicano 3. 11. 2016)




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/2015_UK_general_election_constituency_map.svg (priklicano 3. 11. 2016)

Primerjava obeh tipov kart kaže vsakokratne prednosti in slabosti. Satasta karta izkazuje geografske nepravilnosti oz., kar se tega tiče, celo napačne informacije. Tako se da npr. v okrožju Veliki London prepoznati izoliran rdeč sat, ki je obdan s samimi modrimi sati – navidezno dejstvo, ki pa nima opore na geografski karti. Na drugi strani pa je satasta karta koristna, saj lahko bolje upodobi resnične številske odnose med posameznimi barvami: množico ploščinsko zelo majhnih volilnih okrožij bo opazovalec na geografski karti zaznal kot manj pomembno, čeprav je njen politični pomen izenačen s tistim pri ploščinsko velikih volilnih okrožjih. Oba tipa kart se torej dopolnjujeta in dejanska dodana vrednost je v možnosti, da se da uporabiti obe karti in da je mogoče primerjati vizualizaciji obeh.

Satasta karta VerbeAlpine se odlikuje po tem, da so vse politične občine v alpskem območju upodobljene z vsakič enako velikimi šestkotniki. Pri tem poskušajo avtorji vsaj približno ohraniti geografsko logiko. Izračun barv posameznih šestkotnikov poteka tam na enak način, kot je opisano zgoraj pri karti s točkovnimi simboli. Prednost take sataste karte je – v primerjavi s preprostim barvanjem občinskih ploskev na georeferencirani karti – v tem, da sugestivne učinke prikrijejo precej različno velike občinske ploskve.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran