Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

A   B   C   D   E   F   G   H  I   J   K   L   M   N   O   P   Q  R   S   T   U   V   W   X  Y  Z  


Raziskovalno področje

»Doslej še ni bila napisana obsežna in koherentna zgodovina Alp« (http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php); vendar pa si konkurirajo različne »naravnoprostorske« in »zgodovinsko-politične definicije Alp« (Bätzing 1997, 23 f.). V smislu pregledne in pragmatične razmejitve je bilo raziskovalno področje tega projekta izenačeno z jasno zarisanim območjem veljavnosti Alpske konvencije; »nekonsistentnosti med državami članicami« (Bätzing 1997, 31), ki so zapisane v njej, smo vzeli v zakup; tičejo se bavarskega Predalpja (ki je vključeno), »obsežnejših robnih alpskih področij, kot sta Emmental ali Züriško višavje« ((Bätzing 1997, 32), izključeno) in tudi ravnanja z nekaterimi pomembnejšimi mesti na robu Alp: Luzern in Salzburg sta vključena, Gradec in Biella pa izključena. Perimeter Alpske konvencije si je mogoče prenesti tule. Dejanski cilj projekta pa je zajeti Alpe v tem formalno zamejenem okviru kot jezikovno-kulturni prostor in predstaviti podobnost pripadajočih krajev.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: Zunajjezikovni kontekst



Razlagalni jezik

Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Razvrščanje v skupine in sortiranje

Neredko so v kategorijah, ki jih je mogoče izbrati na 'interaktivni karti', že na razpolago številni jezikovni izrazi; tako da iskanje po 'konceptu' MASLO (prim. naslednjo sliko) 1449 zapisov. Zato je dana možnost, da se vsi relevantni izrazi razvrstijo v skupine in sortirajo po različnih merilih:

BUTTER_sortieren
Sortiranje po osnovnih tipih kaže areale razširjenosti čez jezikovne meje, tu romanski tip butyru(m) na nemškem jezikovnem območju in nemški tip Schmalz na romanskem: prim. karta

Ustrezna možnost se pokaže tudi pri iskanju po morfoleksičnih tipih; predvsem sortiranje po merilu 'koncept' je zanimivo tudi neodvisno od zajetega jezikovnega prostora, ker razkrije večpomenskost vsakega od izrazov. Tu sta dva posnetka zaslona ravnanja ob primeru malga:

malga_sortieren
Kot rezultat se pokažejo tile pomeni, ki so med seboj v jasni metonimični zvezi: Prim.: Polisemija morfoleksičnega tipa.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Referenčni slovarji

Pri za VerboAlpino osrednjem tipizacijskem delu igrajo referenčni slovarji pomembno vlogo. Vsi iz virov pridobljeni podatki, tako posamezni zapisi kot tudi fonetični in morfoleksični tipi, se navežejo na referenčni okvir, da bi se zagotovila boljša primerljivost gradiva. Tipizacijsko delo opravijo sodelavci VerbeAlpine in temelji na njihovi jezikoslovni ekspertizi. Giblje se torej v območju ravni interpretacije in si ne pripisuje neizpodbitne veljavnosti. Konkretno so podatki, vzeti iz virov, povezani z iztočnicami v referenčnih slovarjih, ki so našteti v nadaljevanju. Znotraj jezikovne družine so jezikovni podatki, namenjeni za tipizacijo, vsakič povezani z ujemajočimi se iztočnicami referenčnega slovarja, specifičnega za jezikovni prostor. V obratni perspektivi je tako mogoče, izhajajoč iz iztočnic referenčnih slovarjev, najti vse pripisane podatke VerbeAlpine. V tem pogledu predstavlja VerbaAlpina organsko razširitev uporabljenih referenčnih slovarjev, ki jo je pri tistih, ki so na razpolago na internetu, brez večjih problemov mogoče tehnično uresničiti s povezavo.
Če v kakem posameznem primeru ni ujemajoče iztočnice v nobenem od definiranih referenčnih slovarjev, VerbaAlpina v standardni ali standardizirani obliki določi morfoleksični tip, ki ima od tedaj naprej referenčni status in na katerega se nanašajo vsi nadaljnji jezikovni podatki te morfoleksične kategorije. S tem lastnim referenciranjem dobiva tudi VerbaAlpina sama status referenčnega slovarja.
Ker gre pri opisani dodelitvi referenčnim slovarjem za delo, ki je odvisno od interpretacije, VerbaAlpina vsekakor omogoča znanstvenikom in laikom tudi kontroverzno komentiranje posameznih dodelitev iztočnic; s tem je zunanjim sodelavcem omogočeno izvajanje alternativnih tipizacij, ki jih druga stran spet lahko komentira in o njih diskutira.

Besede iz germanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tehle slovarjev:

  • Schweizerisches Idiotikon. Švicarski nemški slovar
  • Grimm, Jacob in Wilhelm (1854–1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, 16 knjig v 32 zvezkih, Leipzig (seznam virov Leipzig 1971) (DWB)
  • Duden (upoštevanje glede na njegov dejanski pomen in glede na veliko množino gradiva – kljub ubornosti leksikografskih informacij, ki jih predstavlja)
Besede iz romanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tehle slovarjev:
Besede iz slovanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tegale vira:
  • Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)
Če je potrebno (zlasti glede etimonov), služi kot referenčni slovar za latinski jezik:
  • Georges, Karl Ernst (1913–1916, reprint 1998): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, 2 knjigi, Darmstadt.
Za določanje etimologije predvsem osnovnih tipov služijo kot reference:
  • Wartburg, Walther von (1922–1967): Französisches Etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes, 25 knjig, Basel (FEW), s komentarji, ki zaključujejo posamezna gesla in ki so pogosto tudi temeljni ne samo za francoščino in celo romanske jezike.
  • Kluge
  • DELI
  • Bezlaj in tudi najnovejša izdaja Snoj. Na splošno za slovanske etimologije gl. Berneker.


(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Referent

V trikotniku med seboj odvisnih jezikoslovnih kategorij »oznaka« – »koncept« – »referent« označuje slednja individualno substancialnost po svojem bistvu vedno abstraktnega koncepta, z drugimi besedami konkretno, individualno stvar. Pri gradivu, ki jih obdeluje VerbaAlpina, srečujemo večinoma referente, ki dovoljujejo slikovno predstavitev kot risbo ali fotografijo. V primerjavi z oznakami in koncepti imajo referenti v VerbiAlpini podrejeno vlogo. Predvsem v okviru crowdsourcinga so ilustracije, večinoma fotografije referentov uporabljene tako rekoč kot »pripomočki«, da bi informatorji hitreje dojeli opise konceptov, ki so včasih nujno zapleteni.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Relacijski podatkovni model

Relacijski podatkovni model organizira informacije v obliki ene ali več tabél. Oznaka izvira iz tega, da se tabele v strokovnem jeziku imenujejo tudi »relacije«. Vrstice tabele se imenujejo tudi »zapisi«, namesto o stolpcih govorimo o »poljih«, »atributih« ali »lastnostih«. Tabela lahko vsebuje, vsaj teoretično, neomejeno število vrstic in stolpcev. Obstoječo tabelo lahko kadar koli razširimo z novimi vrsticami in tudi z novimi stolpci. Zbirki več tabel se lahko reče podatkovna zbirka. Za upravljanje take zbirke tabel/podatkovne zbirke so uporabljeni tako imenovani sistemi za upravljanje podatkovnih zbirk kot npr. MySQL ali PostgreSQL. Upravljanje podatkov in njihova analiza potekata v posebnem formalnem jeziku, tako imenovanem SQL (Structured Query Language), ki je bil razvit posebej za urejanje podatkov v relacijskem formatu in je na razpolago med drugim v eni od verzij, ki jih standardizira ISO (Wikipedia).
Za odslikavo informacij v relacijskem podatkovnem modelu obstajajo posebna pravila, ki dejansko predstavljajo znanost zase (npr. tako imenovano normalizacijo). Hkrati je konkretni izbor modeliranja odvisen od aplikacije in vztrajanje pri obstoječih pravilih modeliranja v nekaterih primerih iz perspektive uporabnosti in performance deluje prej zaviralno. V praksi predstavlja vsako podatkovno modeliranje kompromis med izhodišči teoretičnega regulacijskega mehanizma, tehničnimi zahtevami in prijaznostjo do uporabnika. Poleg tega je mogoče vsak izbrani podatkovni model kadar koli spremeniti in ga prilagoditi spremenjenim zahtevam.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika



Repozitoriji

Pojem 'repozitorij' doslej ni bil definiran dovolj jasno; še posebej neostra je razmejitev s pojmom 'arhiv'. V načelu pod repozitorijem v digitalnem svetu razumemo skladiščne sisteme, ki so mišljeni za dolgoročno hranjenje podatkov. V znanstvenem okolju vzdržujejo repozitorije večinoma javnopravne ustanove, pri hranjenih podatkih pa gre pretežno za raziskovalne podatke. Najpomembnejše lastnosti repozitorija so fizična varnost hranjenih podatkov in ohranjanje njihove celovitosti, časovno neomejeni obstoj ustanove, ki vzdržuje repozitorij, dokumentacija vsebine, strukture in kodiranja shranjenih podatkov ter njihova časovno in krajevno neodvisna dostopnost. S stališča družbenih in humanističnih ved imata trenutno (2016) v Nemčiji posebej pomembno vlogo združenje Clarin-D in repozitorij Textgrid.

VerbaAlpina si prizadeva, da bi bila vsaka različica VA shranjena v enem ali več repozitorijih.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Retoromanščina

V skladu z Zvezno ustavo Švicarske konfederacije se tu izraz »retoromanščina« uporablja za romanske različke Graubündna, ki jih tradicionalno ne priševamo k italijanščini (prim. Gross 2004 in Liver 2010). Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da ta bündenska romanščina spada z dolomitsko ladinščino in furlanščino skupaj v smislu skupnega »jezika«; ravno za ta koncept, ki je danes nevzdržen, je jezikoslovje v 19. stoletju prvotno skovalo izraz »retoromanščina«. Zamisel kot táko je razvil Graziadio Isaia Ascoli in jo v italijanščini poimenoval ladinščina, ladino.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika