Metodologija

sortiranje/razvrščanje

Prikaži vse zapise

(no Tag)   Zunajjezikovni kontekst   Funkcijska področja   Informacijska tehnologija   lingvistika   spletna stran  


Avtorske signature

Za avtorske signature veljajo tale pravila:
– enostavne sigle, npr. SO = ‘v delu’
– sigle v okroglih oklepajih, npr. (SO) = ‘končano’
– sigle v zavitih oklepajih, npr. {SO} = ‘začete spremembe’

Analogno velja za več avtorjev. Prevajalci se obravnavajo kot drugi avtorji: SO/SL, prav tako z zgoraj navedenimi pravili za oklepaje. Iz signatur le posredno in za notranje sodelavce izhaja, kdo je prvi avtor in kdo prevajalec – vsak prevajalec mora po posvetu z izvirnim avtorjem brezpogojno izboljšati tudi nejasna mesta v izvirniku.

Navedeni dogovori za oznake veljajo le za VA_XXX; v končanih različicah so vse signature oblikovane na način (nn) oziroma (nn/nn).

(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Avtorstvo

Vsi besedni prispevki na spletni strani VerbeAlpine so podpisani z imenom in priimkom; ni razlike med avtorjem v ožjem smislu in prevajalci. Če sta torej pod prispevkom dve imeni ali če jih je več, lahko gre za avtorje, ki so pisali v sodelovanju in ki so – če je le mogoče – tudi sami napisali različice v več jezikih. Prav tako pa lahko ime ali več imen predstavlja izvirnega avtorja, drugo (ali več drugih) pa prevajalce ali prevajalke. Programsko opremo je v glavnem razvil Florian Zacherl.


(auct. Thomas Krefeld | Susanne Oberholzer | Florian Zacherl – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Informator

Izraz se v VerbiAlpini razume tehnično, saj glede na vir združuje dve različni stvari: v atlasih so vsi jezikovni podatki »navzdol« vse do govorca praviloma transparentni; v podatkovni zbirki je te informatorje mogoče identificirati s pomočjo individualne številke (ID). Nadalje so kronoreferencirani z letom anketiranja in georeferencirani s krajem anketiranja. V slovarjih, ki omogočajo georeferenciranje, pa konkretnega govorca nasprotno praviloma ni mogoče identificirati. Iz tehničnih razlogov pa so pri zbirki podatkov tudi virom te vrste pripisani fiktivni informatorji. Vsak informator je dodeljen določeni jezikovni družini; ta jezikovna dodelitev se prenaša na vse jezikovne podatke, ki izvirajo od njega.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Kartografija

Kartografija je morda ne povsem nesporen, pa vendar zelo zanesljiv postopek jezikovne geografije, saj služi enako dokumentiranju kot tudi vizualizaciji prostorskih odnosov (prim. prispevke v Lameli 2010). Običajni postopki se jasno ločijo po jedrnatosti; pri tako imenovanih »analitičnih« kartah so prikazane jezikovne (delne) izjave, tako da je v ospredju predvsem dokumentacija, razkrivanje dejanskih prostorskih odnosov med dokumentiranimi oblikami pa je prepuščeno bralcu. Pri tako imenovanih kartah s točkovnimi simboli pa so s »sintetičnimi« dodelitvami simbolov neposredno izraženi prostorski odnosi med posameznimi izjavljalnimi vidiki. Kvantitativne odnose se da izraziti le tako. Spletno kartiranje kombinira oba postopka, ker na prvi pogled sicer kaže »sintetične« karte, na drugi pogled – po kliku na simbol – pa omogoča dostop do (delne) izjave.
Hevristični potencial kartografije je dokajšen; zato je uporabniku VerbeAlpine dana možnost, da na sinoptičnih kartah kombinira in kopiči različne podatkovne razrede iz ene kategorije (npr. več osnovnih tipov) ali iz različnih kategorij (npr. zunajjezikovne in jezikovne podatke).
Poleg eksaktno georeferenciranega referenčnega rastra občinskih mej je (od različice 16/1) predstavljen navidezno georeferencirani raster v satasti obliki, ki sicer prikazuje približen medsebojni položaj občin, hkrati pa vsakemu področju občine dodeljuje idealizirano ploskev vsakokrat enake oblike in velikosti.

S tem se ponujata alternativna postopka kartiranja, ki imata prednosti in slabosti in zaradi likovnih možnosti ponujata tudi določen sugestivni potencial: topografska predstavitev zaradi natančnosti daje boljši vpogled v konkretno prostorskost s pogosto zelo posebnimi profili zemljišča, posameznimi prehodi, poteki dolin, nedostopnimi dolinskimi konci itd. Satasti zemljevid pa omogoča abstrahirano vizualizacijo podatkov, ker izenačuje velikosti občinskih ploskev in tudi poselitvenogeografska kopičenja oz. razpršitve. To je še posebej koristno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost ploskve pri zaznavanju nehote povzroči vtis kvantitativne pomembnosti.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran Zunajjezikovni kontekst



Krajšave

Besedila, ki se pojavijo pod točkama v meniju »metodologija« in »leksikon alpinum«, pogosto vsebujejo okrajšave, ki deloma niso razumljive. Iz tega razloga je bil izdelan seznam okrajšav, iz katerega je mogoče razbrati pomen posameznih okrajšav, ki bralcu na ta način omogoča boljše razumevanje vsebin. Analogno jezikom, v katerih je na voljo spletna stran VerbaAlpina, je bil izdelam seznam okrajšav v jezikih nemščina, italjanščina, francoščina in slovenščina. Okrajšave, ki se pojavljajo v citatih, niso bile upoštevane.

Hkrati so vse okrajšave v besedilih prilagojene standardu ISO-639 in posledično vključene v seznam okrajšav.

Bibliografske okrajšave


Referenčna dela v večih knjigah vsebujejo „Sigle“ (npr. AIS). Drugi naslovi, ki so v celoti zajeti v bibliografiji, so citirani z okrajšavo ob navedbi avtorjevega imena in leta izdaje (npr. Baer 2000). Dve imeni sta ločeni s poševnico (npr. Jaberg/Jud 1929), v primeru treh imen ali več se uporablja "et al.".





(auct. Beatrice Colcuc | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Aleksander Wiatr)

Tags: spletna stran



Kronoreferenciranje

Poleg georeferenciranja kot osnovnega principa za VerboAlpino je v celotnem konceptu, tako rekoč kot dodatna razsežnost, predvidena možnost kronoreferenciranja (časovnega referenciranja), ki omogoča tudi diahrono zastavljene analize podatkov. Kronoreferenciranje je možno tako za jezikovno gradivo, ki je bilo zbrano v okviru VerbeAlpine, kot tudi za gradivo zunajjezikovnega podatkovnega sektorja. Natančnost kronoreferenciranja je različna. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev obstaja implicitno kronoreferenciranje prek datuma zapisa oz. objave. Datume iz crowdsourcinga pa je mogoče določiti celo do dneva natančno. Kronoreferenciranje je relevantno npr. tam, kjer so na razpolago podatki iz različnih generacij atlasov, recimo tako iz AIS (1928–1940) kot tudi iz ALD (1998–2012). Kronoreferenciranje še ni uporabljeno kot iskalni filter v uporabniškem vmesniku. Kronoreferenciranje se po možnosti ravna po veljavnih standardih, kot sta npr. ISO 8601 ali TimeML in se prenaša v podatkovno zbirko VerbeAlpine (VA_DB) kot poseben podatkovni atribut.

Poseben primer predstavlja ASLEF, pri katerem prihaja kronoreferenciranje posebej jasno do izraza, saj so bili vanj poleg podatkov, ki so bili zbrani zanj, za iste kraje vključeni tudi zapisi jezikovnih atlasov ALI in AIS. V tem smislu nastaja nova diahrona perspektiva, saj so bili ob jezikovne podatke, zapisane v AIS iz let 1921–1922, in ob podatke ALI iz let 1925–1943 dodani podatki ASLEF celo iz let 1974–1986. Na kartah iz ASLEF je na to opozorjeno z različnimi simboli:





„P“ se pri tem nanaša na podatke, zapisane za ALI, medtem ko „S“ stoji simbolično namesto zabeleženih podatkov AIS. Ti dve črki se nanašata na zapisovalca jezikovnih atlasov. Tako stoji "P" za Uga Pellisa, zapisovalca jezikovnega atlasa ALI, "S" pa se nanaša na zapisovalca AIS Paula Scheuermeierja.
Ti dve črki sta zapisani na kartah ASLEF, če ni na razpolago lastnih zapisov. Opozorjeno je torej na to, da so bili v teh krajih prevzeti zapisi le iz AIS oz. ALI. Če pa so bili dodatno zapisani tudi podatki ASLEF, ki se poleg tega ujemajo s tistimi iz obeh jezikovnih atlasov, stojita črki vsakokratnega ustreznega jezikovnega atlasa v pravokotniku (AIS) oz. v krogu (ALI) za zapisi, ki so zabeleženi na kartah ASLEF. Pri tistih zapisih, pri katerih so bili v ASLEF zapisani drugačni podatki v primerjavi s podatki enega od obeh jezikovnih atlasov, je to označeno s pravokotnikom brez "S" (AIS) oz. s krogom brez "P" (ALI), ki stojita pri zapisih, izkazanih v ASLEF.

Vendar pa upoštevanje teh kratic pri transkripciji za VerboAlpino ni nujno, ker bo s tem povezano kronoreferenciranje samodejno preneseno na digitalne karte VerbeAlpine, ko bodo vneseni zapisi vseh jezikovnih atlasov in bodo vsi zapisi enega in istega kraja opozorili na ustrezen vir. S tem bo nastala diahrona perspektiva, ki v določenih primerih dopušča primerjavo različnih zapisov iz različnih let zapisov za jezikovne atlase. Zato je tu mogoče govoriti o kronoreferenciranju, ki prihaja na dan na kartah VerbeAlpine.





(auct. Katharina Knapp | Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Kvantificirajoče predstavitve

[Uvodna pripomba: Sledeči članek se delno nanaša na funkcionalnosti VA_WEB, ki so trenutno še v razvoju in ki javnosti za zdaj še niso dostopne.]

Interaktivna online karta VerbeAlpine omogoča poleg kvalitativnega kartiranja tudi vizualizacijo združenih podatkov v smislu kvantificirajoče odslikave podatkov v prostoru. Združevanje se vedno ravna po zemljepisnih regijah. Uporabnik lahko pri tem izbira med združevanjem na osnovi občinskih površin (mali prostor), tako imenovane regije NUTS 3 (srednji prostor, statistične regije) in končno regije razširjenosti treh velikih jezikovnih družin – germanske, romanske in slovanske (véliki prostor). Ob tem obstaja možnost, da so občinske površine definirane kot individualne regije, ki potem spet delujejo kot identifikacijske veličine združevanja. Zadnja opcija lahko deluje proti izkrivljajočim učinkom, ki se pokažejo pri združevanju na administrativno – in s tem s stališča jezikoslovja neustrezno – motiviranih površinah občinskih področij ali statističnih regij. V posameznem primeru je lahko ustrezno ravnanje seveda le hevristično, uporabnik pa ima možnost, da odkrite smiselne regionalne koherence shrani, komentira, jih ponovno uporabi in jih da na razpolago skupnosti.

Glede na izbrane regije oz. površine pa se potem združijo vsi do aktivacije kvantificirajoče predstavitve izbrani kvalitativni podatki. Velikost in barva posameznih simbolov na karti pri tem korelirata z množico vsakokrat v simbolu povezanih posameznih kvalitativnih podatkov. Največji aritmetični vrednosti, ki je vzeta za osnovo in pri dosegu katere simbol vedno dobi vsakič največjo velikost in barvo, ustreza pri tem standardno največje število združenih podatkov, ki nastopa na izbranem prostoru oz. v izbrani regiji. Po izbiri se da ta, največja referenčna vrednost pretvoriti v skupno število združenih posameznih podatkov, kar povzroči spremembo predstavitve na karti.

Pri aktiviranem kvantificiranju so lahko zaradi deaktiviranja posameznih vnosov v sezname v legendi pri karti ustrezni kvalitativni podatki izvzeti iz obračuna količin ali pa so lahko z dodatnim izborom dodani drugi podatki.

Poleg kvantifikacije na ozadju georeferencirane karte, ki odslikava resnične poteke meja, omogoča VerbaAlpina tudi predstavitev kvantificiranih podatkov na tako imenovani satasti karti. Oblikovalska predloga je grafika na Wikipediji, ki predstavlja rezultate volitev v britanski spodnji dom leta 2015. V nadaljevanju je najprej prikazana glede točk, dolžin in kotov zvesta karta (v nadaljevanju označena kot "geografska karta") z rezultati volitev v posameznih volilnih okrožjih. Na to se navezuje upodobljena satasta karta, na kateri so vsa volilna okrožja predstavljena s šestkotnikom identične velikosti.




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3e/2015UKElectionMap.svg (priklicano 3. 11. 2016)




Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/2015_UK_general_election_constituency_map.svg (priklicano 3. 11. 2016)

Primerjava obeh tipov kart kaže vsakokratne prednosti in slabosti. Satasta karta izkazuje geografske nepravilnosti oz., kar se tega tiče, celo napačne informacije. Tako se da npr. v okrožju Veliki London prepoznati izoliran rdeč sat, ki je obdan s samimi modrimi sati – navidezno dejstvo, ki pa nima opore na geografski karti. Na drugi strani pa je satasta karta koristna, saj lahko bolje upodobi resnične številske odnose med posameznimi barvami: množico ploščinsko zelo majhnih volilnih okrožij bo opazovalec na geografski karti zaznal kot manj pomembno, čeprav je njen politični pomen izenačen s tistim pri ploščinsko velikih volilnih okrožjih. Oba tipa kart se torej dopolnjujeta in dejanska dodana vrednost je v možnosti, da se da uporabiti obe karti in da je mogoče primerjati vizualizaciji obeh.

Satasta karta VerbeAlpine se odlikuje po tem, da so vse politične občine v alpskem območju upodobljene z vsakič enako velikimi šestkotniki. Pri tem poskušajo avtorji vsaj približno ohraniti geografsko logiko. Izračun barv posameznih šestkotnikov poteka tam na enak način, kot je opisano zgoraj pri karti s točkovnimi simboli. Prednost take sataste karte je – v primerjavi s preprostim barvanjem občinskih ploskev na georeferencirani karti – v tem, da sugestivne učinke prikrijejo precej različno velike občinske ploskve.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran



Licenciranje

Moduli VerbeAlpine (VA_DB, VA_WEB in VA_MT) in podatki, ki jih vsebujejo, so v glavnem podvrženi temle lincencam Creative Commons:




CC BY-SA 3.0 SL (http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/deed.sl; "Priznanje avtorstva, Deljenje pod enakimi pogoji") (objektabhängig) bzw.




CC BY-NC-SA 3.0 SL (http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/3.0/deed.sl; "Priznanje avtorstva, Nekomercialno, Deljenje pod enakimi pogoji").

Posamezne medijske datoteke v modulu VA_MT, ki jih je VerbaAlpina dobila ali pridobila iz zunanjih podatkovnih virov, so lahko podvržene copyrightu. Objekti v modulu VA_MT so posamič opremljeni z ustreznimi obeležji.

Licenčni sistem in pravice do dostopa posameznih uporabniških skupin VerbeAlpine so dokumentirani s tole grafiko:






(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: Informacijska tehnologija spletna stran



Način navajanja

Uporabnicam in uporabnikom VerbeAlpine priporočamo takle način navajanja razpoložljivih jezikovnih podatkov:

  • Vnos VerbeAlpine v bibliografiji:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de,[različica].

Navedba datuma zadnjega dostopa ni potrebna, ker so različice za navajanje (v primerjavi z delovno različico XXX) stabilne in se ne spreminjajo več (prim. Spremljanje različic).

Primer:
VerbaAlpina (VA), http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de, 15/1.

  • Navedek metodološkega prispevka:
[avtor(ji)]: s.v. »[iztočnica]«, v: VA-[koda jezika po ISO 639-1] [različica], metodologija, [URL članka v glosarju].

Beispiel:
Krefeld, T. / Lücke, S. / Oberholzer, S.: s.v. “Tipizzazione”, v: VA-it 15/1, Metodologia, http://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/it/?page_id=21&letter=T#tipizzazione.

Kot avtorje je treba vedno navajati pod geslom glosarja navedene osebe.

  • Navedek posameznega zapisa:
[navedek]|[kategorija]|[kraj]|[kratica vira]#[referenca]|VA_[različica]

Primeri:
Hütte|morphTyp|Herisau|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Chääsera|phonTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1
Käserei|BasisTyp|Hinteres_Diemtigtal|SDS#VII_244_1|VA_15/1

Opozorilo 1: Ločilo pokončnica | dobite na računalnikih z operacijskim sistemom Windows in s slovensko tipkovnico tako, da na tipkovnici hkrati pritisnete tipki AltGr in W. Na Applovih napravah pritisnete kombinacijo tipk Alt+fn+7.
Opozorilo 2: Po standardu ISO 639-1 se za jezike uporabljajo tele dvočrkovne kode: za nemščino de, za francoščino fr, za italijanščino it, za retoromanščino rm in za slovenščino sl.

(auct. Stephan Lücke | Susanne Oberholzer – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Objavljanje

Sestavni del VerbeAlpine je tudi neposredno objavljanje rezultatov, brez sodelovanja založb. Kajti ni vse, kar se imenuje objava, tudi namenjeno objavi. Tako tradicionalni tiskani medij danes deluje kot popolno nasprotje: javnosti odteguje informacije, ki bi ji morale biti zaradi raziskovalnih spodbud z javnimi sredstvi v kar se da veliki meri dane na razpolago in ki jih je z uporabo novih medijev možno tudi zlahka posredovati. Navadne papirne naklade od 200 do 300 izvodov ne vključujejo »javnosti«, ampak izključno zasebnost. Zato zaradi zlahka dosegljive informacijske tehnologije ni nobenega trdnega razloga, da bi tisk kot sredstvo za širjenje znanosti imel prednost ali da bi bil edina možnost.
V mnogih znanstvenih disciplinah (po našem védenju to med drugim zadeva informatiko) je v preteklih letih mogoče opazovati celo usmeritev, ki možnosti, ki prihajajo z novimi mediji, vodi do absurda: medtem ko je zdaj pravzaprav z največjo lahkoto po vsem svetu omogočen udoben dostop do informacij in besedil, tudi na tem področju prihaja do popolnega nasprotja, s tem ko je ustrezni dostop možen le proti plačilu. To je korak nazaj celo v primerjavi s prej kritiziranimi tradicionalnimi publikacijami v papirni obliki. Na tem mestu izrecno svarimo pred tovrstnimi tendencami, ki se že nakazujejo tudi na področju družbenih in humanističnih znanosti.


Tags: spletna stran



Razlagalni jezik

Uporabniški vmesnik tega portala bo dosegljiv v več standardnih jezikih, in sicer (v abecednem zaporedju) v francoščini, italijanščini, nemščini, retoromanščini (romanč, rumanč grižun) in slovenščini, ob čemer je pri nemščini, odvisno od avtorja/avtorice, občasno mogoče računati s švicarskimi in avstrijskimi standardnimi različicami. Neodvisno od izbranega razlagalnega jezika pa ima uporabnik vedno dostop do vseh objektnojezikovnih gradiv vseh zajetih narečij in jezikov.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Razvrščanje v skupine in sortiranje

Neredko so v kategorijah, ki jih je mogoče izbrati na 'interaktivni karti', že na razpolago številni jezikovni izrazi; tako da iskanje po 'konceptu' MASLO (prim. naslednjo sliko) 1449 zapisov. Zato je dana možnost, da se vsi relevantni izrazi razvrstijo v skupine in sortirajo po različnih merilih:

BUTTER_sortieren
Sortiranje po osnovnih tipih kaže areale razširjenosti čez jezikovne meje, tu romanski tip butyru(m) na nemškem jezikovnem območju in nemški tip Schmalz na romanskem: prim. karta

Ustrezna možnost se pokaže tudi pri iskanju po morfoleksičnih tipih; predvsem sortiranje po merilu 'koncept' je zanimivo tudi neodvisno od zajetega jezikovnega prostora, ker razkrije večpomenskost vsakega od izrazov. Tu sta dva posnetka zaslona ravnanja ob primeru malga:

malga_sortieren
Kot rezultat se pokažejo tile pomeni, ki so med seboj v jasni metonimični zvezi: Prim.: Polisemija morfoleksičnega tipa.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Repozitoriji

Pojem 'repozitorij' doslej ni bil definiran dovolj jasno; še posebej neostra je razmejitev s pojmom 'arhiv'. V načelu pod repozitorijem v digitalnem svetu razumemo skladiščne sisteme, ki so mišljeni za dolgoročno hranjenje podatkov. V znanstvenem okolju vzdržujejo repozitorije večinoma javnopravne ustanove, pri hranjenih podatkih pa gre pretežno za raziskovalne podatke. Najpomembnejše lastnosti repozitorija so fizična varnost hranjenih podatkov in ohranjanje njihove celovitosti, časovno neomejeni obstoj ustanove, ki vzdržuje repozitorij, dokumentacija vsebine, strukture in kodiranja shranjenih podatkov ter njihova časovno in krajevno neodvisna dostopnost. S stališča družbenih in humanističnih ved imata trenutno (2016) v Nemčiji posebej pomembno vlogo združenje Clarin-D in repozitorij Textgrid.

VerbaAlpina si prizadeva, da bi bila vsaka različica VA shranjena v enem ali več repozitorijih.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Sinoptična karta

Ta funkcija omogoča uporabniku, da po svojih interesih izbere obstoječe posamezne karte in jih združi na sinoptične kombinacijske krate. Tako je mogoče vidno ponazoriti področja razširjenosti poljubnih in povezanih jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti. Hkrati obstaja možnost, da te sinoptične karte ohranimo s stopnjo povečave, če naj bo dokumentiran lokalni kontekst, npr. Karwendel ali okcitansko-frankoprovansalsko-piemontski narečni kontinuum Zahodnih Alp Zahodnih Alp.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Sodelovanje

Sodelujte!

VerbaAlpina se veseli vsake podpore in ponuja različne možnosti za aktivno udeležbo pri delu za projekt.

Gre recimo za to, da bi prepisali podatke iz tiskanih virov, predvsem iz jezikovnih atlasov in slovarjev, in jih strukturirano zajameli v zbirko podatkov, preizkusili pravilnost obstoječega prepisa ali pa že prepisano gradivo tipizirali in ga pripisali leksičnim iztočnicam. Dobrodošli bi bili tudi komentarji, npr. o izvoru besed in razširjenosti besed in besednih tipov.

Zelo nas zanima tudi aktualno jezikovno gradivo, ki ni dokumentirano v objavljenih virih, kot so imenovani jezikovni atlasi in slovarji. Če poznate narečje, ki se govori v alpskem prostoru, bi nas veselilo, če bi posebne izraze tega narečja vnesli v podatkovno zbirko VerbeAlpine. Na ta način bo mogoče bo mogoče najprej obogatiti zalogo podatkov, ki so ohranjeni v natisnjenih virih, in potem npr. spoznati dinamične procese in jih opazovati. To deluje toliko bolje, kolikor več oseb se udeležuje tega procesa. – Ali morda imate slike objektov, tipičnih za Alpe? Recimo fotografije planin, koč, rastlinstva, živalstva, gora in pokrajine? Potem jo prenesite v našo mediateko in zapišite, kje je nastala slika in kdaj, kaj prikazuje in – če vam je znano – navedite poseben narečni izraz za upodobljeno.

Vzporedno s sodelovanjem pri VerbiAlpini, na kar merimo, pa lahko v našem sistemu začnete lastno raziskovalno okolje, ki bi ga lahko uporabljali za zbirko predvsem jezikovnih, vsekakor pa tudi drugih podatkov. Pogoj je samo, da jih je mogoče georeferencirati. Imate možnost, da imate te podatke tako rekoč izključno za svojo osebno rabo pod ključem, lahko pa pustite dostopati do njih tudi drugim, da bi jih lahko o njih diskutirali ali jih komentirali. Radi bi vas spodbudili, da bi kar se da veliko podatkov dali na razpolago skupnosti. Le na ta način se bo lahko povsem razmahnil potencial tehnologij, ki jih podpirajo podatkovne zbirke in omrežje.

Da bi podpirali VerboAlpino in/ali uporabljali sistem za lastne interese, se je treba na našem portalu registrirati: https://www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de/si/wp-login.php?action=register.


(auct. Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Viri

V VerbiAlpini so združeni zelo različni viri. Razlikovati je treba že objavljene vire (atlase, slovarje, monografije o krajih) na eni strani in nove, to je v okviru projekta samega prvič pridobljene vire po drugi strani; sem spadajo podatki, ki so jih pridobili sodelavci, kot je npr. Beatrice Colcuc, pa tudi taki, ki jih je prispevala množica (crowd), to je individualni in ne osebno znani govorci. V poštev prihajajo izključno viri, ki dajejo že georeferencirane jezikovne podatke ali pa vsaj take, ki se jih da georeferencirati. Seveda morajo biti ti podatki zaradi tipizacije sistematično različno obdelani. Fonetično natančno zapisane izjave so v VerbiAlpini izkazane kot 'posamezni zapis'. Zdaj je smiselno te posamezne zapise razvrstiti v skupine po določenih merilih (jih 'tipizirati'); podatke, ki so bili v viru ponujeni v standardni ali standardizirani obliki, lahko od vsega začetka obravnavamo kot tipizirane, saj ta oblika zapisa izključi zelo veliko fonetičnih variantnih značilnosti. VerbaAlpina zato ne navaja le vira, ampak precizira tudi sistematični status ('posamezni zapis' proti 'fonetični tip' proti 'morfoleksični tip') vsakokratnega jezikovnega podatka, ki ga prinaša vir. Med vire ne štejejo referenčni slovarji, s katerimi se morfosintaktični tipi leksikografsko pokrijejo in v idealnem primeru povežejo. Primeri so tile:

(1) Vir prinaša posamezni zapis:

Posamezni zapis: [a̠lpˈejo̞] – Kraj: Bassano del Grappa – Vir: ALD-II 848_1, 181 (Valrovina)
Fonetični tip: (netipizirano)
Morfoleksični tip: Treccani alpeggio (roa. m.)
Osnovni tip: alpe; prim. DELI 42
Koncept: PLANINA

(2) Vir prinaša fonetični tip:

(Ni posameznega zapisa) – Kraj: Adelboden
Fonetični tip: Anke – Vir: SDS V_179_1, BE104
Morfoleksični tip: Anke (gem. m.), prim. Idiotikon s.v. Anke, 1, 341 in naslednje
Osnovni tip: anko; prim. Kluge 2001, 47
Koncept: MASLO

(3) Vir prinaša morfoleksični tip:

(Ni posameznega zapisa) – Kraj: St. Peter-Pagig
Fonetični tip: Putter – Vir: SDS V_179_1, GR22
Morfoleksični tip: Butter (gem. n.), prim. Idiotikon s.v. [[Butter,  1, 341 in naslednje – Vir: SDS V_179_1, GR22
Osnovni tip: butyru(m); prim. DELI 178
Koncept: MASLO

(4) Vir prinaša morfoleksični tip, ki v standardni nemščini sicer obstaja, vendar je povezan z drugim konceptom:

Morfoleksični tip: Pelz Duden s.v. Pelz (ne za ta koncept); Idiotikon s.v. Belz P-, 4, 1222 – Vir: SDS V_162_1
Koncept: SMETANA NA MLEKU, POTEM KO SE PO KUHANJU OHLADI



(auct. Thomas Krefeld | Stephan Lücke – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran



Wording



Tags: spletna stran



Zapis

V besedilnih prispevkih uporabljamo tale v glavnem običajna načela zapisa: predmetnojezikovne oblike (izpričani primeri) so zapisani ležeče, jezikovni pomenski podatki pa so označeni z navadnimi navednicami, npr. ita. formaggio 'sir'. Zunajjezikovne kategorije (koncepti) so prikazane s samimi velikimi črkami. Razlika med jezikovnim pomenom in konceptom je pomembna predvsem takrat, ko v posameznem jeziku/narečju sploh ni besede za določene koncepte, kot je v primeru SIR IZ TEKOČINE PO PRVI LOČITVI TRDNIH SNOVI. Temu se reče ita. ricotta, fra sérac, alemansko Zieger, knjižna slovenska ali knjižna nemška ustreznica pa manjka.

(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: lingvistika spletna stran



Znanstvena komunikacija na spletu

VerboAlpino lahko opišemo kot prostorsko usmerjeno raziskovalno okolje, ki temelji na spletu. Ta format določajo aktualni okvirni pogoji, ki se nemalo razlikujejo od tradicionalne znanstvene komunikacije. V vseh disciplinah, ki na »klasični« način delajo z empiričnimi podatki, se da razlikovati tri faze, ki sledijo ena drugi:
  1. Znanstvenik poišče informante.
  2. Informanti posredujejo znanstveniku surove podatke.
  3. Znanstvenik preda določeno količino zbranih podatkov, ki so bili izbrani in modelirani v luči teoretičnih podmen, v glavnem znanstveni publiki.
Komunikacija v treh fazah poteka enosmerno in meri na stvarne, v sebi zaključene objave, to je na natisnjene knjige.

Trije koraki tradicionalne znanstvene komunikacije

Novi mediji so v okvirne pogoje za znanstveno komunikacijo vnesli revolucijo: skicirana enosmernost informacijskega toka je odpravljena prav tako kot navezanost vloge (INFORMANT, AVTOR, BRALEC) na različne osebe; v načelu se lahko ena in ista oseba udeležuje komunikacije v hitro menjajočih se vlogah. V temelju spremenjena je glede na udeleženca komunikacije vloga INFORMANTA, saj ostane obravnava dobljenih podatkov transparentna in se jo da kontinuirano zasledovati. INFORMANT tako postane BRALEC svojih lastnih PODATKOV – čisto neodvisno od tega, ali sploh razume znanstveno intenco, hkrati se mu odpre možnost, da do tega zavzame stališče kot AVTOR. Nič manj korenito se v teh razmerah spremeni status podatkov samih, saj so odloženi v načelno dinamično podatkovno zbirko, katere obseg in struktura ostaneta podvržena spremembam.


Wissenschaftskommunikation unter den Bedingungen des Internet

V tem smislu se v VerbiAlpini povezujejo različna, vendar med seboj tesno prepletena funkcijska področja.


(auct. Thomas Krefeld – trad. Peter Weiss)

Tags: spletna stran